izpis_h1_title_alt

Sposobnost vizualizacije različnih likovnih prostorov v zemljevidih pri učencih 6. razreda : magistrsko delo
ID Božič, Kristina (Avtor), ID Selan, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Umek, Maja (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4981 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Zemljevide v ožjem smislu povezujemo z geografskim prostorom, v širšem smislu pa jih razumemo kot vizualizacijo odnosov med elementi v kakršnem koli »prostoru« (npr. realne ali izmišljene geografske regije, različni kulturni, politični, družbeni prostori ipd.), kar dosežemo z uporabo redukcije elementov, spremembo merila, shematizacijo, stilizacijo, poenostavljanjem elementov in generalizacijo podatkov. Ker za doseganje tega uporabljamo likovne elemente, likovne spremenljivke in kompozicijske principe, je zemljevid likovni fenomen. V teoretičnem delu raziskave je zajeto preučevanje zemljevidov kot likovnega pojava: a.) v različnih kontekstih in funkcijah v katerih se pojavljajo, b.) kot vizualizacij, in c.) kot likovno-jezikovnega pojava. Tvorjenje zemljevidov ter odzivanje nanje sproža odločitve, ki zahtevajo sodelovanje različnih miselnih in čutnih procesov, ki vključujejo percepcijo, spomin, vizualno predstavo, verbalno mišljenje in domišljijo. Zemljevid je pogojen z razumevanjem prikazanega prostora oz. pojava, hkrati pa določeno razumevanje tudi utrjuje oz. ga šele vzpostavlja. Empirični del raziskave je zajemal obravnavo zemljevida kot likovno-didaktičnega problema pri likovni umetnosti v 6. razredu OŠ z akcijsko raziskavo, ki se je osredotočala na preučevanje in spodbujanje razvoja sposobnosti vizualizacije, prostorske predstavljivosti in imaginacije otrok. Pri pouku, ki sem ga vodila sama, je hospitiral/a njihov/a učitelj/ica. Raziskava je obsegala tri akcijske korake, vsakega v okviru ene likovne naloge. Te so bile na osnovi likovnih pojmov (likovne spremenljivke, proces abstrahiranja, likovne prvine, risarske likovne tehnike) povezane z učnim načrtom za likovno umetnost. Vse so zajemale predstavitev nekega prostora v zemljevidu. Uvedene spremembe so bile povezane s povečevanjem zahtevnosti likovnih nalog na podlagi likovnega motiva in likovne tehnike ter izboljševanjem likovno-pedagoške prakse na podlagi učnih metod in oblik dela. Ugotovitve raziskave so oblikovane na podlagi interpretacije rezultatov opazovanja, sprotnih evalvacij, analize likovnih del in refleksije posameznih akcijskih korakov ter končne evalvacije raziskave. Raziskovalni rezultati predstavljajo doprinos k področju raziskovanja likovnih sposobnosti otrok pri vizualizaciji prostora in likovni artikulaciji odnosov o prostoru.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:imaginacija, prostorska predstavljivost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[K. Božič]
Leto izida:2018
Št. strani:189 str.
PID:20.500.12556/RUL-99593 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3(043.2)
COBISS.SI-ID:11916361 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.02.2018
Število ogledov:2262
Število prenosov:385
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Visualization ability of different art spaces in maps among year 6 pupils
Izvleček:
In a strict sense, we associate maps with geographical space, but in a broad sense we understand them as a visualization of relationship between elements in any kind of »space« (e.g. realistic or made up geographical region, different cultural, political, social spaces etc.), which is achieved through the use of reduction of elements, change of scale, schematization, stylization, simplification of elements and generalization of data. Because we use artistic elements, artistic variables and composition principals to achieve this, map is an artistic phenomenon. In the theoretical part of the research the study of maps as an artistic phenomenon is covered: a.) in different contexts and functions in which they appear, b.) as visualizations, c.) as an artistic-linguistic phenomenon. Creation of maps, as well as response to them, triggers decisions that require cooperation of different mental and sensory processes, which include perception, memory, visual notion, verbal thinking and imagination. The map is conditional on the understanding of the contents of the showed space or phenomenon, but certain understanding also entrenches or establishes it. The second part of the research included dealing with a map as an artistic-didactic problem in Art class in the 6th grade of primary school with an action research, which has focused on the study and promotion of development of abilities of visualization, the spatial awareness and imagination of children. In class, which I lead, their teacher observed. The research covered three action steps, each within one artistic task. These were based on the concept of art (artistic variables, the process of abstracting, art elements, drawing fine art) related to the curriculum for Art class. They all included presentation of some space on the map. Modifications were associated with increasing complexity of the tasks based on artistic motive and techniques, and improvement of artistic-pedagogical practice based on teaching methods and forms of work. The findings of the research are designed on the basis of the interpretation of the results of observation, ongoing evaluation, analysis of artwork and reflections on the individual action steps and final evaluation of the research. Research results constitute a contribution to research of artistic abilities of children in visualization and artistic articulation of relations about space.

Ključne besede:visual capacity, map, primary education, vidna zmožnost, zemljevid, osnovnošolski pouk

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj