Setting the borderline between the urban and the rural in the Slovene March between 1765 and 1924

Kerec, Darja (avtor)

This article uses select examples of urban development to present the centuries-long development of Murska Sobota, which was the central spot in the so-called Slovene March (the upper part of the Prekmurje region). From the Middle Ages to the first planned changes to the administration, economy, infrastructure and very structure of the town in the 18th century, Murska Sobota held the status of a borough (oppidum), but in the following decades gained the title of a rural town. A somewhat neglectful attitude of the Hungarian national (and local) authority was also reflected in the subsequent attitude and treatment in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes; was Murska Sobota a town in the classic sense of the word or merely a partly urbanised settlement? Media reports on the Slovene March were not always appropriate or were derived from stereotypical notions, which dragged on into the post-independence period.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: Slovene March – Slovenska krajina, Murska Sobota, city, countryside, infrastructure, urban
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2017
• Št. strani: Str. 563-580
• Številčenje: Letn. 25, št. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-99220
• UDK: 94(497.4)"1765/1924"
• ISSN pri članku: 1318-0185
• DOI: 10.19233/AH.2017.26
• COBISS.SI-ID: 11886409

Avtorske pravice

Podatek o licenci CC BY-NC 4.0 je naveden na pristajalni strani članka (glej zgoraj izvorni URL). (Datum opombe: 15. 10. 2025)

Opomba

NASLOV: Vprašanje razmejitve med urbanim in ruralnim v Slovenski krajini v obdobju 1765–1924 / POVZETEK: Slovenska krajina je drugo ime za današnje gornje Prekmurje, kot se pojavlja v listinskem gradivu, poročilih, časopisnih zapisih ter spominih posameznikov. Njeno največje urbano središče je bila Murska Sobota, ki je vse od konca 15. stoletja imela status trga, v naslednjih stoletjih si je konstantno prizadevala oz. obnavljala privilegije, dane od kraljevih oblasti. V kraj so gravitirali okoliški prebivalci, kljub temu je bilo zaledje s kmečkim prebivalstvom tisto, ki je identiteti kraja navzven odvzemalo status ali videz urbanega središča. Takšne interpretacije so bile značilne tako za uradne spise oz. poročila kot lokalno časopisje v 19. in 20. stoletju. Da je bila Slovenska krajina vedno podeželska, Murska Sobota pa vsaj za odtenek bolj urbana, pričajo različne faze razvoja ali potrjevanja predhodnega stanja (tako je bilo v primeru obravnave zlorabe listine o murskosoboških trških privilegijih leta 1765), vendar v razvejani mreži madžarskih naselij in glede na kategorizacijo madžarskih zgodovinarjev Murska Sobota ni uvrščena visoko na lestvici urbaniziranosti, še posebej zaradi konkurenčnih naselij, ki so gravitirala k Szombathelyju. Na tendenco k urbanosti kaže več desetletno prizadevanje za izgraditev železniške povezave s Körmendom, kar se je zgodilo šele leta 1907 ter ne nazadnje odprtje železniške proge med Mursko Soboto in slovenskim delom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1924. Vmesno obdobje so Mursko Soboto in posledično celotno krajino zaznamovali postopni gospodarski in urbanistični premiki (poštni in telegrafski urad, hranilnica, več društev, javna knjižnica, bolnišnica), a šele dve leti po odprtju železniške proge je mesto dobilo tudi elektriko. Nejasno ali posplošeno mnenje o nerazvitosti Slovenske krajine po letu 1924 se dokaj pogosto pojavlja predvsem pri geografi h. Tovrstne stereotipne predstave niso zamrle niti po letu 1991. / KLJUČNE BESEDE: zgodovina, Slovenska krajina, Murska Sobota, mesto, podeželje, infrastruktura, urbano

• Datum objave v RUL: 31.01.2018

Gradivo je del revije

• Naslov: Acta Histriae
• Skrajšan naslov: Acta Histriae
• Založnik: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper = Società storica del Litorale – Capodistria, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja = Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente
• ISSN: 1318-0185
• COBISS.SI-ID: 34491648

Licence

• Licenca: CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
• Opis: Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Italijanski jezik
• Naslov: La questoine dei confini tra l'urbano e il rurale nella Slovenska krajina tra gli anni 1765-1924

Izvleček

Prendendo in esame esempi dello sviluppo urbanistico l’articolo presenta lo sviluppo plurisecolare della Murska Sobota, il punto centrale della cosiddetta Slovenska krajina (la parte settentrionale di Prekmurje – l’Oltremura). Dal Medioevo fi no ai primi interventi programmati nell’amministrazione, nell’economia, nelle infrastrutture e nell’organizzazione stessa della città, avvenuta nel Settecento, Murska Sobota ebbe lo status di borgo (oppidum), sostituito nei decenni successivi dallo status di città provinciale. Il rapporto alquanto trascurabile dell‘amministrazione statale (e locale) ungherese si rifletteva anche in seguito nel rapporto e nel trattamento nell‘ambito del Regno dei Serbi, Croati e Sloveni; nel caso della Murska Sobota si trattava di una città dal significato tradizionale della parola oppure soltanto di una città parzialmente urbanizzata? I riferimenti alla Slovenska krajina nel passato non erano sempre consoni oppure si basavano su immagini stereotipate che si protrassero anche nel periodo dopo l‘indipendenza.

• Ključne besede: Slovenska krajina, Murska Sobota, città, ambiente rurale, infrastruttura, urbano