izpis_h1_title_alt

Značilnosti poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995 - 2014
ID Češarek, Domen (Avtor), ID Bončina, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,74 MB)
MD5: 5E2819CAC43B090839245D240679FE0D
PID: 20.500.12556/rul/f111b3f6-79aa-425a-a5f3-7a02125d9b93

Izvleček
Analizirali smo značilnosti poseka drevja v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995–2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16234). S testom Anova smo analizirali vpliv razdrobljenosti zasebne posesti (povprečna velikost parcel, povprečna velikost posesti in število (so)lastnikov v odseku) na povprečni letni hektarski posek v odseku (m3/ha). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na višino (letni hektarski posek) in strukturo poseka (srednje posekano drevo, letni sanitarni posek). Uporabili smo podatkovne baze Zavoda za gozdove Slovenije in Skupine za urejanje gozdov in biometrijo ter analize izpeljali s programoma Mapinfo in SPSS. Ugotovili smo, da razdrobljenost posesti vpliva na posek, saj je z naraščanjem velikosti parcele in posesti naraščal tudi posek, medtem ko se je z večanjem števila (so)lastnikov v odseku zmanjševal. Izmed proučevanih dejavnikov na višino poseka pozitivno vplivajo: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, velikost parcele, razdalja do gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Negativen vpliv pa imajo: naklon, razdalja do ceste in naselja, število (so)lastnikov, potencialni delež smreke v odseku in delež sukcesijskih stadijev v odseku. Na srednje drevo ima največji pozitiven vpliv potencialna produkcijska sposobnost rastišča in največji negativen vpliv razdalja do ceste. Na letni sanitarni posek pa ima največji pozitiven vpliv delež smreke v odseku in največji negativen vpliv naklon.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gospodarjenje, posek, zasebni gozdovi, razdrobljenost posesti
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-99162 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:4946598 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.12.2017
Število ogledov:2208
Število prenosov:693
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Characteristics of harvesting in private forests of Slovenia in the period 1995-2014
Izvleček:
We analyzed the characteristics of tree fellings in private forests of Slovenia in the period 1995-2014. The survey included forest sections that are completely privately owned (n = 16234). Anova analyzed the impact of fragmentation of private property (average plot size, average size of the property and number of (co)owners in section) in the average annual felling in the section (m3/ha). With the multiple linear regression we analyzed the impact of 9 natural, 4 forest management and 3 socioeconomic variables on the height (average annual felling) and the structure of felling (medium felled tree, annual sanitary felling). We used the databases of the Slovenian Forest Service and the Unit for Forest Management, Planning and Biometrics, and analyzes were made with the Mapinfo and SPSS programs. We found that the fragmentation of the property impact the felling, as the increase in the size of the plot and the property increased as well, while the increase in the number of co-owners in the forest section decreased. Among the factors studied, the height of the felling is positively impact: the share of spruce, the potential production capacity, the size of the plot, the distance to the forest edge, the openness and the share of the beech, and the negative: the inclination, the distance to the road and the settlement, the potential share of spruce in the forest section and the proportion of the succession stages in the forest section. The potential production capacity of the site is the greatest positive impact on the medium felled tree, while the biggest negative is the distance to the road. On the annual sanitary felling, the share of spruce in the section has the highest positive impact, while the greatest negative is the inclination.

Ključne besede:forest management, harvesting, private forests, fragmentation of property

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj