Zemljevid (t.j. celična vložitev grafa na sklenjeno ploskev) imenujemo ▫$k$▫-orbitni zemljevid, če grupa avtomorfizmov (oz. simetrij) zemljevida razdeli njegovo množico praporov v ▫$k$▫ orbit. Pred kratkim (2012) je Steve Wilson, v želji da poenoti pojma zemljevidov in abstraktnih politopov, vpeljal t.i. maniplekse. Manipleksi predstavljajo posplošitev zemljevidov na objekte višjih dimenzij oziroma rangov. Kombinatorična struktura manipleksa ranga ▫$(n-1)$▫ (ali ▫$(n-1)$▫-manipleksa) je popolnoma določena s po povezavah pobarvanim ▫$n$▫-valentnim grafom (s kromatičnim številom ▫$n \ge 1$▫), t.i. prapornim grafom manipleksa. Zemljevide obravnavamo kot maniplekse ranga 2 (oz. 2-maniplekse) in jih definiramo v skladu z raziskavami kombinatoričnih zemljevidov Linsa in Vincea v letih 1982-1983. Tako je, podobno kot pri zemljevidih, ▫$k$▫-orbitni manipleks definiran kot manipleks, ki ima ▫$k$▫ prapornih orbit glede na delovanje njegove grupe avtomorfizmov. V prvem delu disertacije vpeljemo pojem simetrijskega grafa manipleksa in uporabimo simetrijske grafe pri obravnavi ▫$k$▫-orbitnih manipleksov ter polno tranzitivnih 3-manipleksov. Klasificiramo vse možne simetrijske tipe ▫$k$▫-orbitnih manipleksov za ▫$k \le 5$▫, pa tudi vseh pravih in nepravih samodualov ▫$k$▫-orbitnih zemljevidov za ▫$k \le 7$▫. Pokažemo, da za nobeno liho število ▫$k > 1$▫ ne obstaja polno tranzitiven ▫$k$▫-orbitni 3-manipleks, klasificiramo 3-orbitne maniplekse in določimo vse tranzitivne avtomorfizme lic 3- in 4-orbitnih manipleksov. Predstavimo tudi generatorje grupe avtomorfizmov manipleksa, ki utreza danemu simetrijskemu grafu. Orbanić, Pellicer in Weiss so klasificirali ▫$k$▫-orbitne zemljevide za vrednosti ▫$k \le 4$▫ s pomočjo operacij na zemljevidih, npr. z operacijama sredinjenja (angl. medial) in prisekanja (angl. truncation). V drugem delu disertacije na podlagi teh rezultatov uporabimo simetrijske grafe za razširitev takšnih raziskav in klasificiramo vse tipe ▫$k$▫-orbitnih zemljevidov z istima operacijama na zemljevidih za vrednosti ▫$k \le 6$▫. Raziščemo tudi druge operacije na zemljevidih, kot sta npr. operaciji brušenja (angl. chamfering) in preskoka (angl. leapfrog). Določimo tudi vse možne simetrijske tipe zemljevidov, ki jih dobimo iz drugih zemljevidov z operacijama brušenja, in raziščemo, koliko prapornih orbit lahko ima brušeni zemljevid ▫$k$▫-orbitnega zemljevida.
|