Učinki različnih tipov vadbe za mišično jakost spodnjega uda na izboljšanje jakosti mišic in funkcijskih sposobnosti pri pacientih po možganski kapi : sistematični pregled literature

Gazibarić, Tamara (avtor), Puh, Urška (mentor), Rudolf, Marko (komentor)

Uvod: Mišična šibkost je pogosta posledica možganske kapi. Z mišično šibkostjo spodnjega uda običajno nastopijo asimetričnost in zmanjšana hitrost hoje, zmanjšano obremenjevanje okvarjenega spodnjega uda, zmanjšana sposobnost prehajanja med telesnimi položaji, slabše ravnotežje in večja ogroženost za padce. To vodi v zmanjšano zmožnost izvedbe dejavnosti vsakdanjega življenja in izgubo samostojnosti, zato mora biti vadba za mišično jakost spodnjega uda pomemben sestavni del fizioterapije po možganski kapi. V uporabi so različni tipi tovrstne vadbe. Namen: Ugotoviti in primerjati učinkovitost različnih tipov vadbe za mišično jakost spodnjega uda na izboljšanje jakosti mišic in funkcijskih sposobnosti pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Izvedli smo sistematični pregled randomiziranih kontroliranih poskusov po podatkovnih zbirkah CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili deset raziskav. Izotonična vadba za mišično jakost na trenažerjih je bila glede na primerjalno skupino učinkovitejša za izboljšanje jakosti mišic fleksorjev kolena, jakosti mišic plantarnih in dorzalnih fleksorjev zgornjega skočnega sklepa, ravnotežja, ne pa za izboljšanje hitrosti hoje po ravnem in stopnicah ter prehojene razdalje. Ni bila učinkovita za izboljšanje vstajanja iz sede. Izboljšanje se je dolgoročno ohranilo. Izokinetična vadba za mišično jakost je bila glede na primerjalno skupino učinkovitejša za izboljšanje prehojene razdalje, sposobnosti hoje, ravnotežja, izvedbe osnovnih dejavnosti vsakdanjega življenja in funkcioniranja, ne pa za izboljšanje jakosti mišic fleksorjev in ekstenzorjev kolka. V funkcijo usmerjena vadba za mišično jakost je bila glede na primerjalno skupino učinkovitejša za izboljšanje jakosti mišic fleksorjev in ekstenzorjev kolka, plantarnih in dorzalnih fleksorjev zgornjega skočnega sklepa, prehojene razdalje, sposobnosti hoje, kadence, dolžine koraka, ravnotežja, ne pa za izboljšanje izvedbe osnovnih dejavnosti vsakdanjega življenja in funkcioniranja. Izboljšanje se je dolgoročno povečalo. Izsledki glede nekaterih spremenljivk med raziskavami niso enotni. Zaključek: Ugotovitve pregleda so lahko uporabne pri sestavi programa vadbe za mišično jakost spodnjega uda glede na prisotne omejitve pacientov po možganski kapi. Za trdnejše ugotovitve je treba izvesti večje število raziskav s spremljanjem dolgoročnih učinkov in natančnejšim opisom vadbenih programov. Potrebnih je več raziskav z neposrednim primerjanjem učinkov različnih tipov vadbe za mišično jakost na izboljšanje mišične jakosti in funkcijskih sposobnosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: vadba za mišično jakost, spodnji ud, možganska kap, mišična jakost, funkcijske sposobnosti
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Leto izida: 2017
• PID: 20.500.12556/RUL-92596
• COBISS.SI-ID: 5275243
• Datum objave v RUL: 18.06.2017

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Effects of different types of lower limb strength training on improvement of muscle strength and functional abilities in stroke patients : systematic literature review

Izvleček

Introduction: Muscle weakness is a common impairment after stroke. Lower limb muscle weakness is usually associated with asymmetric gait pattern, reduced walking speed, decreased weight bearing on the affected leg, difficulty in transfer, decreased balance and increased risk for falls. This leads to reduced ability to perform activities of daily living and loss of independence, therefore lower limb strength training should be an integral component of physiotherapy after stroke. Different types of lower limb strength training are in use. Purpose: To determine and compare effectiveness of different types of lower limb strength training on improvement of muscle strength and functional abilities in stroke patients. Methods: A systematic review of randomized controlled trials was conducted in databases CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE and PEDro. Results: Ten studies were included in the analysis. Isotonic strength training performed using weight machines was more effective than comparison group for improvement of knee flexor muscle strength, ankle plantar and dorsal flexor muscle strength, balance, but less effective for improvement of level- and stair-walking speed and walking distance. It wasn't effective for improvement of sit-to-stand ability. Improvements were maintained at follow-up. Isokinetic strength training was more effective than comparison group for improvement of walking distance, walking ability, balance, performance of activities of daily living and functioning, but less effective for improvement of hip flexor and extensor muscle strength. Functional strength training was more effective than comparison group for improvement of hip flexor and extensor muscle strength, ankle plantar and dorsal flexor muscle strength, walking distance, walking ability, cadence, step length, balance, but less effective for improvement of performance of activities of daily living and functioning. Improvements increased at follow-up. Results between studies were inconclusive about some variables. Conclusion: The literature review conclusions may be useful for building lower limb strength training program in accordance with present impairments in stroke patients. To reach more substantial conclusions are needed further studies that would evaluate long-term effects and more precisely describe training programs. There is a need for further studies that would directly compare effects of different types of strength training on improvement of muscle strength and functional abilities.

• Ključne besede: strength training, lower limb, stroke, muscle strength, functional abilities