izpis_h1_title_alt

Mapiranje T1 relaksacijskega časa jeter : primerjava med normalno funkcijo, oksigenacijo jeter in okvarjeno funkcijo jeter miši
ID Romarić, Katja (Avtor), ID Žibert, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Podobnik, Janez (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,54 MB)
MD5: 356732953175DDCBA3A9FE814BF2312C
PID: 20.500.12556/rul/3bf7b020-c48e-4200-bc8c-83630f8dcd3f

Izvleček
Uvod: T1 mapiranje je zelo uporabna kvantitativna metoda. S spreminjanjem T1 relaksacijskega časa lahko določimo stopnjo prizadetosti tkiva. Pulzno zaporedje z uporabo variabilnih odklonskih kotov temelji na T1 poudarjenem pulznem zaporedju gradientnega odmeva in je zelo uporabna metoda pri slikanju abdominalnih organov. Pri tem uporabimo dva ali več različnih odklonskih kotov, katere z eksponentno funkcijo prilagodimo T1 krivulji in izračunamo T1 mapo. Raztopljeni kisik ima paramagnetne lastnosti. Ko se poveča koncentracija raztopljenega kisika v krvi, ta poveča parcialni arterijski pritisk, kar se kaže v spremenjenem T1 relaksacijskem času. Namen: Da raztopljeni kisik skrajša T1 relaksacijski čas je že znano, vendar imajo raziskave svoje omejitve. Namen magistrske naloge, je potrditi tehniko T1 mapiranja, z uporabo metode variabilnega odklonskega kota, za funkcijsko oceno jeter pri miših na podlagi inhalacije 100 % kisika. Metode dela: V raziskavo smo vključili 16 miši in jih razdelili v dve skupini po 8. 1. skupini smo med slikanjem vbrizgali toksin, 2. skupini pa topilo. Magnetno resonančni protokol je zajemal pulzno zaporedje s spinskim odmevom za orientacijo, pulzno zaporedje z metodo variabilnega odklonskega kota in pulzno zaporedje za korekcijo homogenosti z metodo dejanskega odklonskega kota. Najprej so miši med slikanjem dihale zrak in nato še 100 % kisik. Potem smo intraperitonealno vbrizgali toksin ali topilo in slikanje ponovili med dihanjem zraka in 100 % kisika. Slike smo z uporabo programske opreme Matlab analizirali in rezultate statistično obdelali. Rezultati: T1 relaksacijski čas med dihanjem zraka pred aplikacijo je znašal 936,1 ± 240,4 ms. Po dihanju 100 % kisika se je T1 relaksacijski čas skrajšal za 261,4 ms (674,7 ± 230 ms). V rezultate pred aplikacijo smo vključili vse miši, ker so bile zdrave. Po aplikaciji toksina med dihanjem zraka pri 1. skupini (n=8) je T1 relaksacijski čas znašal 639,6 ± 216,1 ms. Med dihanjem 100 % kisika se je T1 relaksacijski čas razlikoval v 70,8 ms. Po aplikaciji topila pri 2. skupini med dihanjem zraka je T1 relaksacijski čas znašal 1403,8 ± 327 ms. Med dihanjem 100 % kisika se je T1 relaksacijski čas skrajšal za 377,6 ms (1026,2 ± 245,8 ms). Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da je prišlo do značilnega skrajšanja T1 relaksacije časa med dihanjem 100 % kisika v primerjavi z dihanjem zraka pri normalni jetrni funkciji. Po aplikaciji toksina tega efekta nismo zaznali. Delovanje toksina je vplivalo na funkcijo jeter. Predvidevamo, da v jetrih ni več prevzema kisika. Zato se T1 relaksacijski čas po dihanju 100 % kisika ni dodatno znižal. Značilni efekt skrajšanja T1 relaksacijskega časa smo izmerili pri 2. skupini po aplikaciji topila med dihanjem kisika v primerjavi z dihanjem zraka. Vendar se je T1 relaksacijski čas podaljšal med dihanjem zraka v primerjavi z osnovnim stanjem pred aplikacijo. Topilo je poleg alkohola vsebovalo fiziološko raztopino, vsebnost vode lahko podaljša T1 relaksacijski čas. Na podlagi testnih rezultatov menimo, da je T1 mapiranje s pulznim zaporedjem variabilnim odklonskim kotom in uporabo 100 % kisika, dobra metoda za oceno funkcije jeter.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:T1 mapiranje, T1 relaksacijski čas, VFA, AFI, raztopljeni kisik, funkcija jeter
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-92257 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:5265515 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.05.2017
Število ogledov:2606
Število prenosov:765
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:T1 mapping of liver : comparison between normal liver function, oxygenated liver and abnormal liver function of mouse
Izvleček:
Introduction: T1 mapping is a very effective quantitative MRI method. By changing the T1 relaxation time, we can ascertain the level of tissue damage. Variable flip angle pulse sequence is based on T1-weighted gradient echo pulse sequence, and is a very useful method of imaging abdominal organs. In doing so, we employ two or more different flip angles, for non-linear T1 curve fitting to calculate the T1 map. Dissolved oxygen has paramagnetic properties. As the level of oxygen dissolved in blood increases, partial arterial pressure increases as well, which is reflected in altered T1 relaxation time. Purpose: The fact that dissolved oxygen shortens T1 relaxation time is known; however, that researches have limitations. The purpose of the following master’s thesis is to reaffirm the technique of T1 mapping by using the method of variable flip angle and inhalation of 100% oxygen to assess liver damage in mice. Method: We have included 16 mice in the research, and divided them in groups of eight. The first group was injected with a toxin during the imaging, whereas the second group was injected with a solvent. Magnetic-resonance protocol consisted of pulse sequence with spin echo for orientation, pulse sequence with the variable flip angle method, and pulse sequence with the method of actual flip angle. Firstly, the mice were breathing air during imaging, which was followed by 100% oxygen. After that we have intraperitoneally injected either the toxin or the solvent, and repeated the imaging both while breathing air and 100% oxygen. We analyzed and statistically examined the images by using MatLab. Results: T1 relaxation time while breathing air before the application was 936.1 ± 240.4ms. After breathing 100% oxygen, T1 relaxation time was shortened by 261.4ms (674.7 ± 230ms). The results included all the healthy mice. After the application of the toxin while breathing air in the first group (n = 8), T1 was 639.6 ± 216.1ms. While breathing 100% oxygen, T1 relaxation time differed by 70.8ms. After the application of the solvent in the second group, T1 relaxation time during breathing of air was 1403.88 ± 327ms. While breathing 100% oxygen, the T1 relaxation time was shortened by 377,6ms (1026,2 ± 245,8ms). Discussion and conclusion: The research shows that there is a significant shortening of T1 relaxation time occurring when breathing 100% oxygen in comparison to breathing air at normal liver functioning. After the application of the toxin this effect was not detected. The toxin influences liver functioning. We assume that livers no longer absorbed oxygen. This is the reason why T1 relaxation time did not shorten further after breathing 100% oxygen. The typical effect of shortening T1 relaxation time was measured in the second group after the application of the solvent while breathing oxygen in comparison to breathing air. However, T1 relaxation time was lengthened while breathing air in contrast to the base state before the application. Other than alcohol, the solvent also consisted physiological solution, as water may increase the T1 relaxation time. We believe that T1 mapping with pulse sequencing of variable flip angle and the usage of 100% oxygen is a good method for assessing liver function.

Ključne besede:T1 mapping, T1 relaxation time, VFA, AFI, dissolved oxygen, liver function

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj