Podrobno

Prispevek k razvoju metode prostorskega načrtovanja za doseganje ničelne neto pozidave zemljišč : magistrsko delo
ID Medved, Peter (Avtor), ID Zavodnik Lamovšek, Alma (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Vrščaj, Borut (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,12 MB)
MD5: 12D0202056F25CFD62C1079C82472283
PID: 20.500.12556/rul/b7b54205-37b4-4ff2-833e-022b6103c5f6

Izvleček
V magistrskem delu obravnavamo vlogo tal pri procesu urbanizacije. Temeljno vodilo pri načrtovanju je postal trajnostni prostorski razvoj in zmanjšanje porabe naravnih virov ter ničelna neto pozidava tal do leta 2050. Kakovostni vidik tal bo potrebno preko ustreznih kazalnikov vključiti v prostorsko strokovno metodologijo. To izhaja iz predpostavke, da so tla omejena dobrina. Tej usmeritvi so prilagojeni tudi cilji prostorskega razvoja z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega okolja, zgoščevanjem mesta, usklajenim razvojem mestnih območij in gospodarno rabo naravnih virov. V Evropi in Sloveniji so bili v preteklih desetletjih posegi urbanizacije v nesorazmerju z rastjo prebivalstva. Močno so se povečale stavbne površine predvsem na račun pozidave kmetijskih zemljišč. Kljub njihovem zakonskem varovanju in ustreznim ciljem prostorskega razvoja. Začeli so se kazati negativni učinki pretirane pozidave, predvsem na območju močno velikih urbanih območij. V magistrskem delu preverimo trditev, da bi bilo mogoče trajnostno usmerjati prostorski razvoj ob hkratnem upoštevanju potreb po razvoju in sčasoma doseči ničelno neto pozidavo prostora. Na ta način bi ohranili čim več nepozidanih naravnih zemljišč ob zadovoljevanju vseh razvojnih potreb mesta. Ohranili bi bivanjski standard, zagotovili ustrezen krožni koncept gospodarskega in celokupnega trajnostnega razvoja. V magistrskem delu za ta namen povežemo pedološko vrednotenje tal z razvojnim prostorskim načrtovanjem. V glavni raziskavi smo analizirali dostopnost in primernost metod pedološke obravnave tal z vidika vključitve v sistem prostorskega načrtovanja. Kot najbolj metodološko in podatkovno primerna se je izkazala metoda Urban-SMS. Rezultat naloge je preveritev vpeljave predlagane metode v metodologijo prostorskega načrtovanja ter oblikovanje predloga sprememb zakonodaje za boljšo zasledovanje trajnostnih ciljev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:geodezija, magistrska dela, prostorsko načrtovanje, metode vrednotenja, prostorska kohezija, zemljišče, vrednotenje prostorskih vplivov, namenska raba prostora
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[P. Medved]
Leto izida:2016
Št. strani:XXII, 80 str., [9] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-86473 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:005.936.2:69.05:711(497.4)(043)
COBISS.SI-ID:7736673 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.11.2016
Število ogledov:4071
Število prenosov:719
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
MEDVED, Peter, 2016, Prispevek k razvoju metode prostorskega načrtovanja za doseganje ničelne neto pozidave zemljišč : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : P. Medved. [Dostopano 1 maj 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=86473
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Contribution to the development of a Spatial planning method to reach no net land take
Izvleček:
The Master thesis discusses the role of soil in the process of urbanization. The basic guideline in planning has become a sustainable spatial development and reduction of consumption of natural resources as also no net land take by 2050. The quality aspect of the soil will be needed to be incorporated into spatial methodology with relevant indicators. This derives from the assumption that soil is limited resource. This direction are adapted also spatial development objectives by providing a quality living environment, densification of the city, the coordinated development of urban areas and rational use of natural resources. In Europe and Slovenia encroachments of urbanization have not been in proportion to population growth in the past decades. Building space areas have increased mainly due to sealing of farmland. Despite their legal protection and appropriate spatial development objectives. Negative effects of excessive sealing have arrised, especially in large urban areas. In this thesis we verify the claim that it could be possible to steer sustainable spatial development taking into account the needs of development and eventually reach no net land take. With this process we could preserve as much natural undeveloped land as possible with satisfying all development needs of the city. Residential standard is thus maintained, as also proper circular concept of economic and overall sustainable development. The thesis for this purpose connects pedological evaluation of soil with spatial development. The main study investigates availability and suitability of methods of soil quality evaluation in terms of possible incorporation into spatial planning system. As the most methodological and data suitable Urban-SMS method has been selected. The result of thesis is a verification task of introducing the proposed method in the planning methodology and drafting a proposal for amendments to legislation to better pursue sustainability goals.

Ključne besede:geodesy, master of science thesis, spatial planning, methods of evaluation, territorial cohesion, agricultural land, evaluation of the spatial impacts, land use

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
  1. Ocena uspešnosti spletne intervencije za zmanjšanje pitja alkohola
  2. Uporabnost EURO-URHIS metodologije za ugotavljanje razlik v zdravju znotraj urbanega okolja Slovenije
  3. Dejavniki uspešnosti telemedicine na primeru zdravstvenih storitev na daljavo
  4. Povezanost biopsihosocialnega pristopa k zdravljenju s kakovostjo oskrbe bolnikov
  5. Duševno zdravje mladih v Savinjski regiji
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
  1. Reply by authors
  2. Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
  3. COVID-19
  4. Dejavniki tveganja za pojav samomorilnosti
  5. Mednarodni odnosi v zdravstvu-dostopnost do zdravstvenih storitev v EU

Nazaj