V članku je najprej izpostavljena povezava med sodobno globalizacijo ter procesi deteritorializacije in reteritorializacije družbe, ki pomaga razumeti ločevanje družbene in državne teritorialnosti ter naraščajoči pomen drugih teritorialnih ravni (tako subnacionalnih kot supranacionalnih) glede na številna družbena vprašanja. Članek poskuša analizirati dimenzijo identitete z dveh zornih kotov. Prvič, osredotoča se na spreminjanje teritorialne identitete posameznikov glede na njihovo pripadnost nacionalni državi in krepitev njihove navezanosti na druge teritorialne ravni, zlasti na neposredno lokalno okolje in nato na supranacionalno okolje (npr. EU). Drugič, analizirana je reteritorializacija državljanove identitete (naraščajoča pripadnost kraju bivanja v odprtem in relacijskem pogledu) kot potencialno pomemben lokalni razvojni vir znotraj globalizirajočih se družb, kot ga izpostavlja tudi Teritorialna agenda EU. Obe vprašanji sta za Srbijo, kot tudi za druge postsocialistične družbe pomembni, saj se sedanja globalizacija in reteritorializacija odvijata pod vplivom delovanja EU. Analiza izhaja iz empiričnih podatkov, ki so bili pridobljeni z raziskavo na reprezentativnem vzorcu populacije srbskih državljanov (N = 2557), ki jo je izvedel Institut za sociološka raziskovanja spomladi 2012. Raziskovalne ugotovitve kažejo, da se teritorialna identiteta prebivalcev Srbije razvija v skladu z načeli selektivnih asociacij in multiplih lojalnosti ter "glokalizma", saj željeni razvojni viri še niso dovolj profilirani.
|