Reprezentativne (popularno) kulturne obravnave atentata na Johna F. Kennedyja v tem tekstu analiziramo z vidika njihovega doprinosa k oblikovanju sodobnega dispozitiva varnosti. Ta zorni kot omogoča in nas napelje k temu, da izpostavimo obsesijo z vprašanjem zarote, ki preči veliko večino analiz atentata na Kennedyja, in preučimo, kaj jo pogojuje ter kako deluje. Retrospektivnost ter popularnokulturni fokus teksta mu omogočata, da preizpraša status atentata kot inavguracijskega dogodka, ki naj bi naznanjal menjavo (politične in kulturne) dobe. V članku ugotavljamo, da umestitev atentata v popularno kulturo (in politiko) v okvirih paradigme aktivnega gledalca ter cvetoče kulture zarote morda nakazuje zgolj rahlo prilagoditev logike, ki jo lahko utemeljimo v določenem razumevanju projekta razsvetljenstva.
|