izpis_h1_title_alt

Analiza notranjskih pravljic Izidorja Modica z Štrekljeve zapuščine
ID Petan, Eva (Avtor), ID Blažić, Milena Mileva (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kropej Telban, Monika (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/3705/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V teoretičnem delu so predstavljene definicije, klasifikacije in kratek zgodovinski pregled raziskovanja pravljic pri nas in v svetu. Dodan je pregled pripovedovanja in zapisovanja pravljic na Slovenskem ter pomen pravljic za otroke. Predstavljeni so različni pristopi k proučevanju pravljice (modeli raziskovanja ljudske pravljice po posameznih avtorjih): sociološki (Jack Zipes), psihoanalitični (Marie-Louise Von Franz), feministični (Clarissa Pinkola Estés), literarni (Max Lüthi), poststrukturalistični (Maria Nikolajeva), folkloristični (Antti Aaarne, Stith Thompson in Hans-Jörg Uther) ter strukturalistični pristop (Vladimir Propp). Primerjalna analiza je bila narejena na osnovi šestnajstih notranjskih pravljic iz zapuščine Karla Štreklja (1859–1912), ki jih je zapisal Izidor Modic. Predstavljeno je bilo tudi Štrekljevo življenje in delo. Modičeve pravljice so bile prvič objavljene in analizirane v tem magistrskem delu. Izidor Modic (1884–1915) je v rojstnem kraju (na območju Cerknega) zbral in zapisal 16 del, večinoma čarobnih pravljic. Raziskano in predstavljeno je bilo njegovo življenje in delo. Pravljice so bile analizirane in razčlenjene na osnovi Proppovega dela, v katerem je predstavil ritualistično razlago ljudskih pravljic. Vsem pripovedim so bile določene mednarodne tipne številke po ATU-indeksu Hansa-Jörga Utherja (The Types of International Folktales, 2004). Narejena je bila tudi primerjava s pravljicami istega pravljičnega tipa iz zbirke bratov Grimm. Na Modičevem rokopisnem izboru je bila narejena tudi primerjalna analiza na podlagi dela Pravljica in stvarnost (1995) avtorice Monike Kropej. Pravljice so bile analizirane tudi po literarnem pristopu Maxa Lüthija (Evropska pravljica, Forma in narava, 2011). V drugem, empiričnem, delu magistrske naloge je bil med Modičevimi pripovedmi narejen izbor treh vsebinsko raznolikih pravljic, ki so bile delno prirejene in ilustrirane za strokovno delo z otroki v predšolskem obdobju. Po polstrukturiranem intervjuju in opažanjih so bile povzete ugotovitve o tem, na kakšen način skupina otrok, starih povprečno štiri leta, doživlja in dojema del pravljic iz Modičeve rokopisne zbirke.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pravljica
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/RUL-84975 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:11149385 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.09.2016
Število ogledov:1443
Število prenosov:145
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The analysis of folktales from Notranjska region collected by Izidor Modic taken from Štrekelj's legacy
Izvleček:
The theoretical part includes definitions, classifications and a brief historic outline of the folktales research in Slovenia and abroad. It also features a summary of the story telling and writing in the Slovene area as well as the meaning of the folktales for children. Furthermore, various approaches to the studying of folktales are presented (models of folktale research by various authors): the sociological (Jack Zipes), psychoanalytical (Marie-Louise Von Franz), feministic (Clarissa Pinkola Estés), literary (Max Lüthi), post-structuralistic (Maria Nikolajeva), folklore (Antti Aaarne, Stith Thompson and Hans-Jörg Uther) and structuralistic approach (Vladimir Propp). The comparative analysis was carried out on the basis of sixteen folktales of the Notranjska Region written by Izidor Modic that are part of the Karel Štrekelj’s heritage (1859–1912). His life and work is described here as well. The folktales by Modic were first published and analysed in this post-graduate thesis. Izidor Modic (1884–1915) collected and wrote 16 works in his home town (in the area of Cerkno), mostly magical tales. His life and work has been researched and presented. The folktales are analysed on the basis of the Propp's work featuring the ritualistic explanation of folktales. All tales were given their international type numbers according to the ATU index by Hans-Jörg Uther (The Types of International Folktales, 2004). A comparison with the fairy-tales by the Brothers Grimm of the same tale type has also been made. Moreover, a comparative analysis was carried out on the Modic's manuscript selection on the basis of the work Pravljica in stvarnost (1995) by Monika Kropej. The folktales were analysed also according to the literal approach by Max Lüthi (The European Folktale: Form and Nature, 2011). The second – empirical part of the thesis includes a selection of three folktales by Modic with different contents that were partly adapted and illustrated for expert work with children in the pre-school period. In form of a half-structured interview and observations, the findings on the way a group of children of the approx. age of four experiences and perceives the selection of folktales from the Modic's manuscript collection were summarised.

Ključne besede:folktale

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj