izpis_h1_title_alt

Model vrednotenja števila in območij funkcionalnih regij : doktorska disertacija
ID Drobne, Samo (Avtor), ID Bogataj, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lakner, Mitja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (23,18 MB)
MD5: D5CC431E49B2154BCE19278046533152
PID: 20.500.12556/rul/64880948-3b6b-453f-8147-e1a3acf453cd

Izvleček
Funkcionalne regije so posplošitev spremenljivih družbenih in gospodarskih funkcionalnih povezav na nekem ozemlju. Te regije se vse pogosteje uporabljajo v analizah gospodarskega, družbenega, okoljskega in prostorskega razvoja ter za sprejemanje razvojnih odločitev. V doktorski disertaciji predlagamo postopek vrednotenja območij in števila hierarhičnih funkcionalnih regij. Postopek temelji na: (a) uporabi hierarhične metode Intramax, s katero modeliramo sisteme funkcionalnih regij delovne mobilnosti po časovnih intervalih, (b) primerjavi sistemov funkcionalnih regij z v tej disertaciji predlaganim indeksom, (c) vrednotenju funkcionalnih regij z izbranimi kazalniki ter (d) ocenjevanju vpliva izbranih družbenogospodarskih dejavnikov na delovno mobilnost v funkcionalnih regijah in med njimi v prostorskem interakcijskem modelu z regresijsko analizo. Postopek vrednotenja sistemov hierarhičnih funkcionalnih regij smo izvedli na študiji primera za Slovenijo za obdobje 2000–2011. Študija je izpostavila tri značilne in uravnotežene sisteme funkcionalnih regij, katerih območje in učinkovitost, glede na delež notranjih tokov ter homogenost zaposlitvene in stanovanjske samozadostnosti, se v analiziranem obdobju nista bistveno spremenila. To so sistem 5 funkcionalnih regij s središči v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu, sistem 7 funkcionalnih regij s središči v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu, Novi Gorici in Slovenj Gradcu in sistem 60 funkcionalnih regij. V disertaciji smo preizkusili domnevo, da je število in območja funkcionalnih regij mogoče vrednotiti glede na družbenogospodarske dejavnike, ki pomembno vplivajo na delovno mobilnost. Analiza vplivov v literaturi najpogosteje obravnavanih dejavnikov na delovno mobilnost v funkcionalnih regijah in med njimi je izpostavila štiri dejavnike, katerih vplivi so se izkazali statistično značilni v celotnem obravnavanem obdobju in na vseh hierarhičnih ravneh večjih (2–70) funkcionalnih regij. Ti dejavniki so čas potovanja na delo, populacija v izvoru in v ponoru ter stopnja zaposlenosti v ponoru. Predlagani pristop lahko služi sprotnemu spremljanju in vrednotenju sistemov hierarhičnih funkcionalnih regij na ozemlju države. V disertaciji izpostavljena značilna in uravnotežena sistema 5 in 7 funkcionalnih regij pa sta lahko merilo pri odločanju o oblikovanju pokrajin v Sloveniji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:grajeno okolje, funkcionalna regija, delovna mobilnost, Intramax, prostorski interakcijski model, vrednotenje, število funkcionalnih regij, Slovenija
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[S. Drobne]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/RUL-83707 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:711.1/.4:331.2:(497.4):(043)
COBISS.SI-ID:7500129 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2016
Število ogledov:3535
Število prenosov:698
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A model evaluating the number and areas of functional regions : doctoral thesis
Izvleček:
Functional regions are a generalization of changeable social and economic functional interactions in a territory. These regions are increasingly used when analysing economic, social, environmental, and spatial development and when making development-related decisions. In this doctoral dissertation we propose a procedure to evaluate the areas and the number of hierarchical functional regions. The procedure is based on: (a) using Intramax, a hierarchical method to model functional region systems of labour commuting by time intervals, (b) comparison of functional region systems using the index proposed in this dissertation, (c) evaluation of functional regions using selected indicators, and (d) evaluation of the impact of selected socio-economic factors on labour commuting in, and between, functional regions in a spatial interaction model using regression analysis. The procedure of evaluating the systems of hierarchical functional regions was employed for the case study of Slovenia for the period 2000–2011. The study pointed at three characteristic and balanced systems of functional regions, whose area and efficiency, in the light of the proportion of inner flows and homogeneity of employment and housing self-containment, did not significantly change over the period analysed. These are: a system of 5 functional regions with centres in Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, and Novo mesto, a system of 7 functional regions with centres in Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Novo mesto, Nova Gorica, and Slovenj Gradec, and a system of 60 functional regions. In the dissertation we tested the assumption that the number and the areas of functional regions could be evaluated according to the socio-economic factors that significantly influence labour commuting. The analysis of the impact of the various factors most often analysed in the literature on labour commuting in, and between, functional regions highlighted four factors whose impacts proved to be statistically significant over the whole period considered and at all hierarchical levels of larger (2–70) functional regions. These factors are: travel time to work, population in origin, population in destination, and the employment rate in destination. The proposed approach allows for continuous monitoring and evaluation of balanced systems of hierarchical functional regions in the territory of Slovenia. The characteristic and balanced systems of 5 and 7 functional regions, respectively, as highlighted in this dissertation, can provide a criterion for deciding about establishing provinces in Slovenia.

Ključne besede:built environment, functional region, labour commuting, Intramax, spatial interaction model, evaluation, number of functional regions, Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj