Medijske grafične podobe in učenčeva likovna ustvarjalnost : magistrsko delo

Kranjc, Mateja (avtor), Tomšič Amon, Bea (mentor)

Skozi raziskavo bom prikazala, da vizualne grafične podobe lahko ovirajo ali zavirajo ustvarjalnost učencev pri reševanju likovnih nalog oziroma pri učnem procesu likovne umetnosti. Učenci so vsak dan obkroženi z različnimi vizualnimi dražljaji in so jim nenehno izpostavljeni. Postavljalo se mi je vprašanje, kako se izogniti temu, da učenci ne bi posnemali, uporabljali ali povzemali podob, s katerimi so obkroženi neprestano in povsod v življenju? S čim bi lahko preprečila ali preusmerila uporabljanje omenjenih podob pri ustvarjanju likovnega motiva pri reševanju likovnih nalog? V raziskavi sta sodelovala dva oddelka 6. razreda ljubljanske osnovne šole. Z učenci sem izvedla likovne naloge, s katerimi sem najprej ugotovila, kako ustvarjalni so pri reševanju likovnega problema, ko so izpostavljeni samo vizualnemu zaznavanju vsebine pri učnem procesu. Učenci so bili med učno uro motivirani tako, da je bila njihova pozornost usmerjena predvsem na vizualne dražljaje. Pri podajanju likovnega motiva med reševanjem likovne naloge so bili učenci spodbujeni na podlagi vizualne izkušnje. Ker imajo vsi učenci izkušnjo s podanim likovnim motivom, so le-tega upodobili na približno enak način. Upodobili so ga na način, kot so ga videli, ga videvajo oziroma so mu stalno, dnevno izpostavljeni. Nastale so likovne rešitve z likovnim motivom ali podobo, ki jo lahko prepoznamo iz reklamnih oglasov preko medijev. Uporabili so šablonsko podobo likovnega motiva pri reševanju likovne nalogo kot likovni motiv, ki pa ni ustvarjalna rešitev. Pri naslednjih štirih nalogah sem učence spodbudila tako, da so bili za vsako posamezno nalogo spodbujeni s posameznim čutilom. Za vsako nalogo posebej so bili intenzivno izpostavljeni čutilu za sluh, vonj, tip ali okus. Učenci so se na likovni problem bolj osredotočali, ga doživljali bolj intenzivno in doživeto. Pri posamezni likovni nalogi so učenci zaznavali posredovan likovni motiv zelo odzivno, nekaterim učencem je zaznava ponudila vrsto asociacij, sinestezij ali predstav za likovno rešitev in upodobitev likovnega motiva. Prav to se je pokazalo pri podobah likovnih motivov. Ti po podobi niso bili enaki tistim likovnim rešitvam, ki so jih učenci ustvarili zgolj z vizualnimi dražljaji za motivacijo. Pokazala se je bistvena razlika. Učenci, ki so bili motivirani tako, da so intenzivno uporabljali drugo čutilo za zaznavo kot za vid, so likovno nalogo rešili brez šabloniziranja podob za likovni motiv. Torej bolj ustvarjalno kot tisti, ki so bili pod vplivom vizualnega zaznavanja. Pokazalo se je, da je vid in vizualno zaznavanje lahko razlog za učenčevo neustvarjalno reševanje likovne naloge oziroma, da se zaradi tega pri učencih pogostokrat pojavlja šabloniziranje. Učenci za upodobitev likovnega motiva velikokrat uporabijo podobo, ki jo povzamejo. Vse nastale likovne rešitve so ovrednotili trije ocenjevalci. Vrednotili so likovne naloge po treh kriterijih za ustvarjalnost, kar pomeni, da so pri likovnih nalogah ocenjevali, če so izkazovale izvirnost motiva, razumevanje za likovni problem in izvirnost izvedbe likovne naloge. Ocenjevalci so bili hkrati pozorni tudi na to, ali so likovne nalogah izkazovale neustvarjalne likovne rešitve. Likovne naloge so prepoznali kot neustvarjalne, če so pri njih opazili, da ni novih rešitev za likovni problem in likovni motiv, da je likovna rešitev brez domišljije in je šablonska, da je za likovni motiv grafična podoba izrazito povzeta po že obstoječih, poznanih, medijskih grafičnih vizualnih sporočilih ipd. Takšne likovne rešitve so ocenjevalci prepoznali kot neustvarjalne, ker so učenci za likovni motiv uporabili podobe, ki so jih povzeli. Cilj raziskave je bil ugotoviti način dela oziroma pristop, da bi pri učencih spobudila ustvarjalnost pri reševanju likovnih nalog. Razmišljala sem, kako in na kakšen način posegati v njihovo doživljanje ter s kakšnim pristopom spodbuditi njihovo ustvarjalno doživljanje, da bi se likovno izražali bolj bogato, da bi bili izvirni in domiselni pri reševanju likovnih problemov.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: čutila, vizualno zaznavanje, likovno mišljenje, likovno izražanje, medijske grafične podobe
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Založnik: [M. Kranjc]
• Leto izida: 2015
• Št. strani: XIII, 141 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-79926
• UDK: 7:373.3(043.2)
• COBISS.SI-ID: 10843209
• Datum objave v RUL: 30.12.2015

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Media graphic images and pupil's artistic creativity

Izvleček

Through my research I have tried to demonstrate how visual graphic images hinder or slow down students' creativity at the time of artistic problem solving or during their learning process in the art classes. Children are undoubtedly exposed to visual stimulation on a daily basis. I have been looking for methods to make children avoid copying, using or remaking images by which they are surrounded in every environment. How could I redirect or prevent them from using those images during their artistic problem solving? Two sections of the 6th grade from a primary school in Ljubljana participated in this research. I have first carried out art assignments which helped me detect students' creativity level when being exposed to visual input in the classroom only. I have motivated those students during the lesson by drawing their attention to visual stimulation. Visual experience helped them introduce graphic motives during their artistic problem solving. All the students have already been in contact with the given graphic image, therefore they depicted it in a very similar way. They recreated it similar to the original they repeatedly see and are exposed to in daily life. Their graphic solutions resulted in the art theme we can recognize from advertisements throughout the mass media. Students used templates of a known art motive as their graphic theme rather than a creative solution. For the following tasks I have stimulated students through other senses. For each task they have been intensively exposed to different sensory input: hearing, smell, touch and flavor. Students were more focused on the graphic problem and they lived it closely and more intense. Their reactions to art tasks were intense, some stimulations proved to offer a series of associations, new connections and ideas for their graphic solutions and artistic depictions. The latter were no more similar to previous graphic solutions, stimulated solely by visual input motivation. The results showed major changes. Students that had been motivated by senses other than sight, solved their art assignment without copying famous graphic themes. Therefore they resulted to be more creative than the students who were given only visual input. It turned out that sight through visual stimulation can be the reason for students' non creative artistic problem solving and those students used stencils more often. They have seldom recreated a well known graphic motive.

• Ključne besede: sense organs