Referendum, na katerem državljani neposredno odločajo o pomembnih javnih zadevah, je izvorna oblika demokratičnega odločanja. Prepuščanje odločitev državljanom lahko vzbudi dvome o sposobnosti in verodostojnosti izvoljenih predstavnikov oblasti. Referendumi lahko postanejo tudi javen izraz (ne)zaupnice predlagatelju. Po drugi strani pa je referendum lahko dobrodošlo in potrebno dopolnilo predstavniški demokraciji, še posebej v aktualni krizi zaupanja državljanov v politične institucije in stranke. Članek analizira instrument referenduma v zgodovini, teoriji in politični praksi, s posebnim poudarkom na razumevanju in uporabi referenduma v (postkomunistični) Srednji Evropi, zato zajema tudi primerjalno analizo šestih srednjeevropskih demokracij v kontekstu nacionalnih zgodovin uporabe referenduma ter nekaterih nacionalnih tovrstnih sistemskih problemov in rešitev.
|