Habermasova pozna teorija javne sfere je v bistvu o demokraciji in naraščajoči kompleksnosti. Mrežna oblika je v jedru naraščajoče kompleksnosti, osrednjost omrežij v ekonomiji, političnem sistemu, civilni družbi in svetu življenja pa zahteva revizijo ključnih teoretskih predpostavk o strukturi javne sfere. Avtorji dokazujejo, da je treba zaradi ohranitve Habermasovega demokratičnega projekta vnovič premisliti predpostavke, povezane z njegovimi novoparsonskimi sistemskoteoretskimi temelji ter v teorijo sistematično vključiti nove mrežne oblike družbenega življenja.
|