izpis_h1_title_alt

Metodologija obvladovanja odpora do sprememb pri projektih razvoja informacijskih sistemov
ID Vrhovec, Simon (Avtor), ID Krisper, Marjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://eprints.fri.uni-lj.si/3165/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Delež neuspešnih projektov razvoja informacijskih sistemov ostaja razmeroma visok kljub naraščajočim vlaganjem v informacijske sisteme in njihovemu velikem pomenu za sodobne organizacije. Eden izmed kritičnih razlogov za tako visok delež neuspešnih projektov razvoja informacijskih sistemov je odpor do sprememb. Organizacije so se z odporom do sprememb soočale že pred pojavom prvih računalnikov, saj je to naravna reakcija ljudi na spremembe. S pojavom računalnikov in vpeljevanjem informacijskih tehnologij v organizacije je odpor postal še bolj problematičen in opazen, saj so spremembe v organizacijah zaradi hitro razvijajoče se tehnologije vse pogostejše. Danes, po več desetletjih od prvih vpeljav informacijske tehnologije v organizacije in preučevanja odpora do sprememb, predstavlja odpor do sprememb še vedno trd oreh, saj se pojavlja praktično pri vseh projektih razvoja informacijskih sistemov. Na področju razvoja informacijskih sistemov je bil odpor uporabnikov preučevan iz različnih zornih kotov in zanj so bile predlagane teoretične razlage ter kontrolni seznami. Obvladovanje odpora je kljub temu relativno nezrelo in slabo raziskano. Že samo razumevanje odpora s strani managementa naj bi bilo dovolj za njegovo uspešno obvladovanje, odpor pa se tipično obvladuje skupaj z ostalimi tehničnimi in organizacijskimi tveganji projektov razvoja informacijskih sistemov. Tega problema smo se v disertaciji lotili na več načinov. Najprej smo opredelili koncept odpora deležnikov. V raziskavah informacijskih sistemov široko uveljavljeni koncept odpor uporabnikov je namreč zavajajoč, saj do odpora ne prihaja zgolj pri končnih uporabnikih razvitega informacijskega sistema, temveč pri vseh projektnih deležnikih. Nato smo razvili teoretični model organizacijskih tveganj, ki trdi, da so organizacijska tveganja bistveno kompleksnejša od tehničnih. Za učinkovito obvladovanje organizacijskih tveganj je tako potrebno identificirati ne-trivialne temeljne vzroke, saj sicer obstaja možnost, da se ukrepi za obvladovanje organizacijskih tveganj nanašajo zgolj na simptome namesto na njihove temeljne vzroke. Skladno s teoretičnim modelom organizacijskih tveganj smo razvili dvofazni model obvladovanja odpora s fokusnimi skupinami. Raznolike teoretične razlage in kontrolne sezname iz literature na področju raziskav informacijskih sistemov smo konsolidirali ter razvili nov kontrolni seznam virov odpora. Tudi raziskave s področij uspeha informacijskih sistemov in uspeha projektov smo konsolidirali ter razvili nov model uspeha projektov razvoja informacijskih sistemov. Predlagani kontrolni seznam in predlagani model uspeha projektov razvoja informacijskih sistemov se uporabljata v prvi fazi predlaganega modela obvladovanja odpora s fokusnimi skupinami. Predlagani teoretični model organizacijskih tveganj in predlagani model obvladovanja odpora s fokusnimi skupinami sta bila evalvirana v študiji primera na projektu razvoja informacijskega sistema za proces kreditov v Banki BB (ime banke je fiktivno zaradi zagotavljanja anonimnosti). Z aplikacijo teoretičnega modela organizacijskih tveganj na odpor deležnikov smo v študiji primera potrdili, da imajo lahko organizacijska tveganja ne-trivialne temeljne vzroke, kar pomeni, da obstoječi pristopi obvladovanja tveganj v projektih razvoja informacijskih sistemov temeljijo na pomanjkljivi teoriji organizacijskih tveganj. V študiji primera smo tudi pokazali, da predlagani model obvladovanja odpora s fokusnimi skupinami nadgrajuje obstoječe pristope za obvladovanje organizacijskih tveganj in omogoča pridobivanje poglobljenih informacij, ki managementu omogočajo pripravo ustreznih ukrepov za obvladovanje odpora. Prestop iz tradicionalnih k agilnim metodam pomeni večjo fleksibilnost ter vključenost končnih uporabnikov v razvoj informacijskih sistemov in raziskave kažejo izboljšanje uspeha projektov razvoja informacijskih sistemov. Agilne metode so bile prvotno namenjene manjšim projektom razvoja programske opreme, a se zanimanje za njihovo uporabo pri večjih projektih razvoja v zadnjih letih naglo povečuje. Kljub temu je to področje še relativno nezrelo in delež uspešnih večjih projektov ostaja majhen. Obstoječi modeli za vrednotenje tradicionalnih metod se opirajo predvsem na njihove tehnične aspekte, redki modeli pa upoštevajo poleg njih tudi socialne. Kljub temu je vrednotenje tradicionalnih metod omejeno na razvojno organizacijo. Agilne metode znižujejo pomen formalne opredeljenosti metodologije razvoja, kar pomeni večjo prilagodljivost agilnih metod. Ta fleksibilnost hkrati pomeni tudi pogosto implicitno vrednotenje metodologije razvoja, saj le redke agilne metode to aktivnost tudi formalno opredeljujejo (npr. retrospektiva sprinta pri Scrumu). Vrednotenje agilnih metod je tako prepuščeno naključju oz. sposobnosti projektne ekipe. Zaradi poudarjenega sodelovanja z naročniškimi organizacijami lahko vrednotenje agilnih metod preseže meje razvojne organizacije in jih vrednoti tudi glede na dejavnike v naročniških organizacijah. Namen vrednotenja tradicionalnih in agilnih metod je optimizacija procesa razvoja informacijskih sistemov. Da bi vrednotenje metodologij razvoja premaknili še bolj k naročniškim organizacijam in njegov namen razširili tudi na obvladovanje odpora, smo v tej disertaciji najprej razvili meta-model sodelovanja razvojnih in naročniških organizacij pri razvoju informacijskih sistemov. Nato smo opredelili koncept stičnih elementov, t.j. elementov agilnih metod in lastnosti informacijskega sistema, s katerimi prihajajo v stik projektni deležniki v naročniških organizacijah. Nazadnje smo z aplikacijo teorij agentov sprememb in mnenjskih voditeljev razvili meta-model vpliva metodologij razvoja informacijskih sistemov na odpor deležnikov. Na tej podlagi smo razvili nov model za vrednotenje stičnih elementov. S predlaganim modelom je možno izboljševanje tistih delov metodologije razvoja, ki lahko vplivajo na odpor deležnikov v naročniških organizacijah. Predlagani model vrednotenja stičnih elementov je bil evalviran v študiji primera na projektu razvoja zdravstvenega informacijskega sistema Think!Med na Marandu (razvojna organizacija) in Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (naročniška organizacija). V študiji primera smo pokazali, da predlagani model vrednotenja stičnih elementov omogoča pridobivanje poglobljenih informacij, ki razvojnim organizacijam omogoča pripravo ukrepov za izboljšanje tistih delov metodologije razvoja, ki lahko vplivajo na odpor deležnikov. Model obvladovanja odpora s fokusnimi skupinami in model vrednotenja stičnih elementov sta bila razvita za uporabo v posameznih projektih razvoja informacijskih sistemov. Zaradi napredka informacijske tehnologije v sodobnih organizacijah le redko najdemo primere izoliranih projektov razvoja informacijskih sistemov, saj so projekti razvoja informacijskih sistemov praktično ves čas v teku. V tej disertaciji smo se lotili te potrebe po kontinuiranemu obvladovanju odpora z razvojem procesa obvladovanja odpora. Predlagani proces je mogoče vključiti tako v procese naročniških kot tudi razvojnih organizacij. Kot del predlaganega procesa je mogoče vključiti model obvladovanja odpora s fokusnimi skupinami, ki je primernejši za naročniške organizacije, in model vrednotenja stičnih elementov, ki je primernejši za razvojne organizacije.

Jezik:Neznan jezik
Ključne besede:informacijski sistemi, odpor deležnikov, razvoj informacijskih sistemov, agilne metode, organizacijska tveganja, obvladovanje tveganj, agenti sprememb, mnenjski voditelji, uspeh projektov, študija primera
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:FRI - Fakulteta za računalništvo in informatiko
Leto izida:2015
PID:20.500.12556/RUL-72673 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:1536555459 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:29.09.2015
Število ogledov:3505
Število prenosov:340
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Naslov:A methodology for resistance to change management in information systems projects
Izvleček:
The rate of failed information systems development projects remains high despite increasing investments into information systems and their major importance for contemporary organizations. Resistance to change is one of the critical reasons for such high failure rates. Organizations faced resistance to change long before the emergence of first computers as it is a natural reaction to change. With the emergence of computers and introduction of information technology to organizations, resistance to change became more problematic and visible as changes became much more frequent due to the fast development of technology. Today, after several decades since first introduction of information systems to organizations and related research resistance to change still stays a hard nut to crack and is present in most information systems development projects. User resistance has been studied from different perspectives in information systems research and several theoretical explanations and checklists were proposed. Despite this, resistance management stays relatively immature and poorly researched. The sheer understanding of resistance should be enough for successful management, while resistance is typically managed together with other technical and organizational information systems development project risks. In this dissertation we addressed this problem in several ways. First, we defined the concept of stakeholder resistance. The term user resistance which is broadly used in information systems research is misleading. Users of the information system are not the only ones who can resist the change. All project stakeholders can resist it. Next, we developed a theoretical model of organizational risks which posits that organizational risks are by far more complex than technical risks. It is necessary to identify non-trivial root causes of organizational risks in order to manage them effectively otherwise risk measures could address only the symptoms instead of root causes. In accordance with the theoretical model of organizational risks, we developed a two-phased focus groups resistance management model. We consolidated diverse theoretical explanations and resistance checklists in the area of information systems research into a novel resistance checklist. We also consolidated research on information systems and project success and developed a novel information systems development project success model. Both, the proposed resistance checklist and the information systems development project success model, are used in the first phase of the proposed focus groups resistance management model. A case study was conducted in a loan process information system development project in Bank BB (fictional name due to anonymity) in order to evaluate the proposed theoretical model of organizational risks and focus groups resistance management model. In the case study, we confirmed that organizational risks can have non-trivial root causes by applying the theoretical model of organizational risks to the context of stakeholder resistance. These results indicate that existing risk management approaches are based on inadequate organizational risk theory. We also showed that the proposed focus groups resistance management model upgrades existing organizational risks management approaches and provides in-depth information that enables managers to develop appropriate resistance handling measures. The crossing from traditional to agile methods means bigger flexibility and involvement of end users in the development of information systems and research shows better information systems development project success rates. Agile methods were primarily intended for small software development projects but there is an increase of interest for their use in large information systems development projects. However, this area remains relatively immature and the success rates of large projects remain low. Existing traditional method evaluation models address mainly their technical aspects with few models also considering certain social aspects. Nevertheless, the evaluation of traditional methods stays limited to the development organization. Agile methods lower the importance of formal definition of development methodologies which means greater flexibility of agile methods. This flexibility also means typically implicit evaluation of the development methodology as only few agile methods define this activity formally (e.g., sprint retrospective in Scrum). The evaluation of agile methods is thus left to coincidences and the abilities of the project team. The evaluation of agile methods can exceed the boundaries of development organizations due to emphasized collaboration with customer organizations therefore evaluating them according to factors stemming from customer organizations. The purpose of both traditional and agile method evaluation is the optimization of the information systems development process. To approach the customer organizations even more broaden the purpose of development methodology evaluation to encompass resistance management, we first develop a meta-model of cooperation between development and customer organizations in information systems development. Next, we defined the concept of interaction elements as agile method elements and information system characteristics that stakeholders in customer organization interact with. Finally, we applied the change agent and opinion leader theory in order to develop a meta-model of information systems development methodology influence on stakeholder resistance. Based on this, we developed a novel interaction elements evaluation model. The proposed model enables improvement of those development methodology parts that can influence stakeholder resistance in customer organizations. A case study was conducted in Think!Med medical information system development project in Marand (development organization) and Division of Paediatrics of University Medical Center Ljubljana (customer organization) in order to evaluate the proposed interaction elements evaluation model. The case study showed that the proposed model provides in-depth information that enable development organizations to develop measures to improve those parts of information systems development methodology that can influence stakeholder resistance in customer organizations. Both the proposed focus groups resistance management model and the proposed interaction elements evaluation model are intended to be used in single information systems development projects. However, in contemporary organizations it is almost impossible to find isolated information systems development projects because they are practically constantly present. In this dissertation we addressed this need for continuous resistance management by developing a resistance management process. The proposed process can be integrated into existing processes of both customer and development organizations. The proposed focus groups resistance management model and the proposed interaction elements evaluation model can be both included in the proposed resistance management process. The first model is more appropriate for customer organizations and the latter for development organizations.

Ključne besede:information systems, stakeholder resistance, information systems development, agile methods, organizational risks, risk management, change agents, opinion leaders, project success, case study

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj