Mletje karvedilola s pomožnimi snovmi kot metoda rešetanja za izdelavo kokristalov : diplomska naloga

Pavlin, Teja (avtor), Planinšek, Odon (mentor)

Znano je, da kristalinične snovi dosegajo svoje osnovne fizikalne lastnosti z ureditvijo molekul v trdnem agregatnem stanju; sprememba položaja ali interakcij med temi molekulami ima ponavadi neposreden vpliv na lastnosti posamezne snovi. Znanih je veliko postopkov, s katerimi aktivni učinkovini spremenimo fizikalno-kemijske lastnosti. To lahko dosežemo s tvorbo soli, polimorfov, hidratov, solvatov in kokristalov. V zadnjih letih so se farmacevtski kokristali pojavili kot dodatna možnost, ki lahko pomembno spremeni nekatere farmacevtske značilnosti zdravilne učinkovine ter predstavljajo tudi nove motnosti na področju intelektualne zaščite. Priprava kokristalov z mletjem trdnih komponent je alternativna metoda kokristalizaciji iz raztopine in prinaša številne prednosti pri pripravi kokristalov. Velja za metodo prvega izbora pri rešetanju kokristalov, saj lahko na ta način eksperimantalno v kratkem času pripravimo veliko število potencialno novih kokristalov. Modifikacija metode mletja, kjer dodamo majhne količine ustreznega topila, je prav tako zanesljiva in učinkovita metoda za odkrivanje novih kokristalov. V sklopu diplomske naloge smo z mletjem karvedilola in pomožnih snovi, ki so predstavljale potencialne tvorilce kokristalov, pripravili vzorce za rešetanje kokristalov. Kokristale smo poskušali pripraviti z dvajsetimi različnimi pomotnimi snovmi. Kemijsko gledano je večina pomotnih snovi, ki smo jih uporabljali, karboksilnih kislin,med njimi je tudi sol, ester, anhidrid, amid ter urea. Pripravljene mlete zmesi smo vrednotili z diferenčno dinamično kalorimetrijo, ki velja za učinkovito metodo pri rešetanju in odkrivanju novih kokristalov. V primerih, kjer smo v DSC spektru zaznali spremembo tališča v primerjavi s tališčem učinkovine ali pomotne snovi, smo mlete zmesi ovrednotili tudi z infrardečo spektroskopijo in rentgensko praškovno difrakcijo. Rezultati teh analiz katejona nastanek treh kokristalov karvedilola: karvedilol : benzojska kislina v razmerju 1:1, karvedilol : oksalna kislina v razmerju 1:1 in karvedilol : salicilna kislina v razmerju 1:1. Izvedli smo tudi študijo raztapljanja ter primerjali hitrost raztapljanja kokristala s samo zdravilno učinkovino ter v primerjavi s fizikalno zmesjo. Ugotovili smo, da kokristalizacija karvedilola s pomožnimi snovmi izboljša raztapljanje te učinkovine, tako v mediju s pH 1,2, kakor tudi v fosfatnem pufru s pH 6,8. Rezultati so pokazali, da se najhitreje raztopijo kokristali, nato sam nemleti karvedilol, najslabše pa fizikalne zmesi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: karvedilol, mletje kokristalov, rešetanje, kokristali
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [T. Pavlin]
• Leto izida: 2011
• Št. strani: III, 68 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-71152
• UDK: 66.02+661.12
• COBISS.SI-ID: 2980721
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Solid-state grinding of carvedilol with excipients as a method for cocrystal screening