izpis_h1_title_alt

Vpliv devteracije na vezavne lastnosti histaminskega receptorja H2 v astrocitih neonatalne podgane : diplomska naloga
ID Kotnik, Kristina (Avtor), ID Kržan, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mavri, Janez (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,10 MB)
MD5: 3CC18EAD89CEEB24EBE092C3049F9006
PID: 20.500.12556/rul/e680ef07-ce4e-4fd5-8912-e825bae986e0

Izvleček
Histamin je pomemben ţivčni prenašalec v osrednjem ţivčevju, saj koordinira senzorične, motorične, vegetativne in hormonske funkcije v organizmu. Učinke v osrednjem ţivčevju posreduje preko aktivacije histaminskih receptorjev H1, H2, H3 in H4. Pomembne tarčne celice histaminergičnih nevronov so astrociti, ki so najštevilčnejše celice glije in imajo pomembno vlogo pri fizioloških in patofizioloških procesih v moţganih. Na njihovi površini so do sedaj identificirali receptorje H1 in H2. Histaminski receptorji H2 vsebujejo sedem hidrofobnih transmembranskih področij. Predvideva se, da je Asp98 na tretjem transmembranskem področju primarno vezavno mesto za pozitivno nabiti dušikov atom na stranski verigi histaminske molekule. Asp186 in Thr190 na petem transmembranskem področju sta pomembna za tvorbo vodikovih vezi z dušikovimi atomi v imidazolnem obroču histamina. Za interakcijo histamina z receptorjem so torej pomembne vodikove vezi. Na histaminski receptor se lahko veţejo različni ligandi - agonisti in antagonisti. Če zamenjamo protone, udeleţene v vodikovi vezi, z atomi devterija, ki so dvakrat teţji, se spremenijo medmolekularne in intramolekularne razdalje. S tem vplivamo na strukturo in stabilnost receptorja in ligandov, kar se odraţa v spremembi parametrov vezave liganda na receptor. V raziskavi smo ţeleli določiti vezavne karakteristike histaminskega receptorja H2 v astrocitih moţganske skorje neonatalnih podgan, vzgojenih v primarni kulturi, in preučiti vpliv vodikovih vezi na vezavo ligandov na receptor. Najprej smo z uporabo vezavnih študij z radioligandom identificirali vezavna mesta na histaminskem receptorju H2 v astrocitih in določili njegove molekularno-farmakološke značilnosti v fizioloških razmerah. 3H-tiotidin se je vezal na homogeno populacijo vezavnih mest z maksimalno gostoto 23,9 ± 4,9 fmol/mg proteina in ravnoteţno disociacijsko konstanto 5,6 ± 2,3 nM. Specifična vezava 3H-tiotidina je bila v koncentracijskem območju 1-11 nM nasitljiva in reverzibilna. Potrditev, da se je 3H-tiotidin res vezal na funkcionalni receptor H2, so dali rezultati inhibicijskih vezavnih študij, kjer je H2 selektiven antagonist cimetidin z višjo afiniteto izpodrival vezan tiotidin kot mepiramin, ki je H1 selektiven antagonist. Dodatek devterirane vode (D2O) v inkubacijski medij je povzročil, da so se protoni, udeleţeni v vodikovih vezeh, zamenjali z atomi devterija. Tako smo spremenili medmolekularne in intramolekularne razdalje v molekuli receptorja in njegovi okolici. Posledično se je zmanjšala afiniteta 3H-tiotidina do vezavnih mest na histaminskem receptorju H2. Zmanjšala se je tudi afiniteta cimetidina, pri histaminu se je povečala, pri mepiraminu pa je ostala nespremenjena. Spremenila se je tudi oblika inhibicijskih krivulj - pri histaminu je postala bolj poloţna, pri cimetidinu bolj strma, inhibicijska krivulja mepiramina pa se ni spremenila. Zaključimo lahko, da je vodikova vez zelo pomembna za vezavo ligandov na histaminski receptor H2. Devteracija povzroči spremembo razdalje in s tem tudi jakosti vodikovih vezi, kar posledično vpliva na vezavne lastnosti histaminskega receptorja H2.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:astrociti nevrotransformatorji histamin histaminski receptorji saturacijska vezava
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Pestotnik]
Leto izida:2010
Št. strani:X, 60 f.
PID:20.500.12556/RUL-71052 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:577
COBISS.SI-ID:2849649 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:1611
Število prenosov:442
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of deutaration on binding characteristics of histamine H2 receptor in newborn rat astrocytes
Izvleček:
Histamine is an important neurotransmitter in the central nervous system, as it regulates sensory, motor, vegetative and hormonal functions in the organism. Its numerous effects in the central nervous systems are mediated by activation of histamine H1, H2, H3 in H4 receptors. Important targets of histaminergic neurons are astrocytes, by far most numerous glial cells, which have an important role in physiological and pathophysiological processes in the brain. Previous studies have indicated that astrocytes express histamine H1 and H2 receptors. Histamine H2 receptors contain seven hydrophobic transmembrane domains. It is assumed the third-transmembrane Asp98 is the primary binding site for the positively charged nitrogen of the side chain of histamine. Asp186 and Thr190 of the fifth-transmembrane domain form hydrogen bonds with imidazole nitrogen atoms of histamine. Therefore, hydrogen bonds are crucial for the interaction of histamine with the receptor. Histamine receptors form interactions with various ligands - agonist and antagonists. When protons, involved in hydrogen bonds, are replaced by deuterium, which weights twice as much, intermolecular and intramolecular distances change. This affects the structure and stability of the receptor and ligands, which reflects in modification of ligand binding characteristics. In the present study, our goal was to determine binding characteristics of histamine H2 receptor subtype on newborn rat cortical astrocytes in primary culture, and to study the influence of hydrogen bonds on the binding of ligands to receptor. With saturation binding experiments using radioligand, we identified binding sites of histamine H2 receptor in astrocytes and determined its molecular-pharmacological properties in physiological conditions. Binding of 3H-tiotidine revealed the existence of a homogeneous population of binding sites with maximal binding capacity 23.9 ± 4.9 fmol/mg protein and dissociation constant 5.6 ± 2.3 nM. Binding of 3H-tiotidine in the concentration range 1-11 nM was saturable and reversible. Specific binding of 3H-tiotidine to the functional H2 receptor was further confirmed by competition binding studies using different concentrations of various inhibitors. Cimetidine, a specific H2-receptor antagonist, showed higher affinity in displacing 3H-tiotidine than mepyramine, which is a specific H1-receptor antagonist. The deuterated water (D2O) in incubation medium caused that protons, involved in hydrogen bonds, were replaced by atoms of deuterium. This changed intramolecular and intermolecular distances in the receptor molecule and its environment, which resulted in lower affinity of 3H-tiotidine for the binding sites of histamine H2 receptor. Therefore, it led to a lower affinity of cimetidine, but higher of histamine. The affinity of mepyramine has not been changed. Inhibition curves have been altered – inhibition curve of histamine became gentler, by cimetidine steeper and by mepyramine it stayed unchanged. In conclusion, we showed the significance of hydrogen bonds regarding the binding of ligands to histamine H2 receptor. Deuteration changes the distance and therefore the strength of hydrogen bonds, which affects the binding characteristics of histamine H2 receptor.

Ključne besede:astrocytes histamine histamine H2 receptor deuteration

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj