Zgodbe za "tibetančke" : metodika plesne vzgoje : zgodbe za spremljanje izvajanja "tibetančkov"

Schmidt, Gordana (avtor)

Snov lahko zajemamo iz realnega ali domišljijskega sveta. Pripoved mora biti zelo kratka, brez dolgega uvoda. Takoj je treba preiti k stvari. Fantiči ne marajo dolgega čakanja med eno in drugo vajo. Teme naj bodo zanje zanimive. Če vzamemo za osnovo realne dogodke, se z njimi seznanijo na igriv način (primer zidanja hiše). Tu ne gre za vživljanje v posamezne elemente, ampak za posnemanje in zato lahko z vsebino »skačemo« po različnih motivih, podobno kot pri bansu. Pri ustvarjanju zgodb lahko sodelujejo tudi otroci. Ko jim bo način izvajanja domač in zanimiv, lahko prehode iz enega obreda v drug podaljšamo s pripovedjo, ki jo otroci izkoristijo za kratek počitek. Kasneje lahko zgodbe opustimo in začnemo opozarjati otroke na dihanje in pravilno izvedbo vaj.

• Jezik: Neznan jezik
• Ključne besede: predšolski otrok
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Založnik: Pedagoška fakulteta, Oddelek za predšolsko vzgojo
• Leto izida: 2007
• PID: 20.500.12556/RUL-68310
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

SCHMIDT, Gordana, 2007, Zgodbe za „tibetančke“ : metodika plesne vzgoje : zgodbe za spremljanje izvajanja „tibetančkov“ [na spletu]. 2007. Pedagoška fakulteta, Oddelek za predšolsko vzgojo. [Dostopano 21 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=68310

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik
• Ključne besede: pre-school child