Arhiviranje svetlobe

Gorišek, Eva (avtor)

Kolažirano prekrivanje, dodajanje in odvzemanje se kot večni dialog med predmetnostjo površin in medprostorov pretvarja v arhitekturo brezzvočne svetlobe. Tako nas nagovarja (posije v nas) svetloba naše preteklosti. Svetloba časa, ki potrebuje v svoji že nemi preteklosti nagovor (sledi) ki je od nekdaj, ki govori svoj jezik skozi patino lastnega in obenem našega časa. In svetloba prihaja v nas enakomerno, brezglasno, brez patetike, je kot dotik, ki seže v telo in se pretaka v spomin. Njen dotik je zato v delih Goriškove določen z naravnimi mediji, s tekstilom in celulozo, oziroma z naravnimi snovmi, ki so v preteklosti skozi življenjske izkušnje že prepojili naše telo in duha. Njun dotik (platno, juta) je naša obleka v katero se oblačimo in potiskan ali prazen list papirja (zvezki, knjige) so del naše duhovno historične izkušnje. Že uporabljene naravne snovi (popisani in potiskani listi), so tukaj artefakti naše preteklosti, našega spomina, in so prepojeni z hrepenenjem in z nostalgično tihoto, ki nas prevzame kadar vstopamo v svetlobo njene patine.

• Jezik: Neznan jezik
• Ključne besede: slike
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2012
• PID: 20.500.12556/RUL-68272
• Datum objave v RUL: 10.07.2015