Zadovoljstvo z življenjem v odraslosti in z njim povezanimi dejavniki

Poljšak Škraban, Olga (avtor)

V prispevku predstavljamo rezultate longitudinalne raziskave, ki se osredotoča na raziskovanje vloge interakcij v družini, merjenih v obdobju mladostništva, in v zadovoljstvu z življenjem mladih odraslih žensk. Zadovoljstvo z življenjem smo raziskovali prek dveh komponent: kognitivne komponente zadovoljstva, ki se nanaša na oceno posameznika o njegovem življenju, ter prek emocionalne komponente zadovoljstva, ki jo sestavljata dve neodvisni komponenti – pozitivni in negativni afekt. Upoštevali smo tudi indeks emocionalnega zadovoljstva. Družinske interakcije smo raziskovali preko Lewisove teorije. V raziskavi je sodelovalo 66 mladih odraslih žensk (2. merjenje) in njihovih staršev (1. merjenje, podatki zajeti pred 10 leti). Uporabili smo naslednje merske instrumente: Vprašalnik o družini (Lewis, 1988), Lestvica zadovoljstva z življenjem (SWSL, Diener et. al. 1985, slovenska verzija) ter Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS, Watson el al. 1998, slovenska verzija). Dobljeni rezultati potrjujejo predpostavko, za je za napoved zadovoljstva z življenjem v obdobju odraslosti pomemben dejavnik ravnanje mater s potrebami hčerke, kot jih je zaznala mati v obdobju hčerkinega otroštva in adolescence. Napovedi, povezane z očetovim doživljanjem, niso bile ugotovljene, prav tako tudi ne s kompetentnostjo družinskega sistema. V članku so predstavljene tudi povezave zadovoljstva z življenjem z nekaterimi demografskimi dejavniki.

• Jezik: Neznan jezik
• Ključne besede: zadovoljstvo z življenjem
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Založnik: Združenje za socialno pedagogiko
• Leto izida: 2010
• Št. strani: 405-416
• Številčenje: 14
• PID: 20.500.12556/RUL-68262
• ISSN: 1408-2942
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik
• Naslov: Subjective well-being in adulthood and connected factors

Izvleček

The article presents the results of a longitudinal study focusing on the role of family interaction measured in adolescence, and the subjective well-being of young adult women. Subjective well-being was studied using two components: the cognitive component, referring to an individual’s self-assessment of their life, and the emotional component, which is made up of two independent components – positive and negative affect. The index of emotional well-being was also taken into account. Family interaction was studied using Lewis’ theory. 66 young adult women (2. measurement) and their parents (1. measurement, information gathered ten years ago) participated in the study. The following instruments were used: the Family of Origin Questionnaire (Lewis, 1989), the Satisfaction with Life Scale (SWLS, Diener et al. 1985, Slovene version) and the Positive and Negative Affect Scale (PANAS, Watson et al. 1988, Slovene version). The results confirm the premise that how the mother deals with the needs of the daughter, as perceived by the mother in the daughter’s childhood and adolescence, is a significant factor in predicting the daughter’s subjective-well being in adulthood. Connections between such predictions and the father’s experiences or the competency of the family system were not ascertained. The article also presents the connections between subjective well-being and other demographic factors.

• Ključne besede: subjective well-being