Pojem jugovzhodna Evropa vsebuje različne razsežnosti: geografske, zgodovinske, družbenopolitične, kulturne, vojaške in druge. Avtor s tem pojmom označuje prehodni (tranzicijski) značaj držav na tem območju in sredotoča pozornost na balkansko jedro in njegovo bližnjo soseščino. Namen tega prispevka je poudariti nekatere pomembne probleme, kot tudi različne dejavnosti, ki so potrebne za spodbuditev novega duha sodelovanja, gospodarskih iniciativ in institucionalnih rešitev za utrditev stabilnosti in varnosti na Balkanu, kot tudi v celotni jugovzhodni Evropi. Avtor obravnava najprej jugovzhodni varnostni okvir: nadzor nad orožjem, pomiritev in odgovornost ter napredek na poti ponovne vzpostavitve odnosov med tremi glavnimi udeleženkami konflikta - BiH, ZRJ in Hrvaško. Ker je Slovenija pomembno križišče, ki zemljepisno, politično, gospodarsko in kulturno povezuje srednje in jugovzhodne dele Evrope, lahko pomembno vpliva k miru in stabilnosti na balkanskem območju. Avtor zato posebej izpostavlja slovensko zunanjepolitično in varnostno usmeritev. V zaključku pa avtor poskuša podati celovitejši, usklajeni in strateški pristop k miru v Evropi, ki vključuje med drugim tudi problem beguncev, vzpostavitev zaupanja itd.
|