izpis_h1_title_alt

Oblikovanje in razumevanje pojma javnost v slovenskem knjižnem jeziku
ID Kalin Golob, Monika (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTYLSC4X Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
In the article the author attempts to follow a development of the word 'public' (javnost) in Slovene language, from the second half of the 19th Century until the modern use of the word in social sciences. The word has been taken over from a Serbo-Croat language as a result of the need for abstract denomination, caused by intelectualization of life in the second half of the 19th Century (to which the developing Slovene language was forced to adapt). Until the end of the Second World War, the word was used above all in the 1. and the 2. dictionary meaning (1. members of a socio-political community, especially in relation to a certain event or matter; 2. public life, activity). Socio-political changes after the war increased a frequency of using the word, since the emphasis was on the public as an important factor of criticism and decision making process about social and political matters. However, a development in social sciences in the 1990s led to a change in grammatical use of the word - from uncountable to countable noun - the word can be thus used also in plural (profession uses the term in plural especially in the case of 'Public Relations' - 'stiki z javnostmi'). Communicology has posed a question about multiple (for terminological use not ideal) meaning of the word. One of the semantic dimenions was denoted as a 'public sphere', and there is also the term 'public opinion'. However, the profession faces difficulties with two other meanings of the term. Although it is not possible to confuse them in the text, communicology strives to find a new term for one of the meanings, because of the difficulties at translation from English language. Institution of terminological agreement gives a possibility for this.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, javnost, terminologija, lingvistika
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
Leto izida:1998
Št. strani:Str. 306-315
Številčenje:Let. 35, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-64544 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.6
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:18419037 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:1145
Število prenosov:136
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
V prispevku smo skušali slediti razvoju besede javnost v slovenščini, in sicer od druge polovice 19. stoletja do današnje rabe v družboslovju. Prevzeta iz srbohrvaščine zaradi potrebe po abstraktnem poimenovanju, ki ga je povzročila intelektualizacija življenja v drugi polovici 19. stoletja (in se ji je razvijajoči se slovenski knjižni jezik moral prilagoditi), se je do konca II. svetovne vojne uporabljala predvsem v 1. in 2. slovarskem pomenu (1 pripadniki družbenopolitične skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari; 2. javno življenje, delovanje). Družbeno-politične spremembe po vojni so pogostnost besede povečale, in sicer zaradi poudarjanja javnosti kot odločilnega dejavnika pri kritiki in soodločanju o družbenih in političnih zadevah. Razvoj družboslovnih strok pa je v 90. letih povzročil spremembo v slovnični rabi besede, iz neštevnega samostalnika je nastal števni, beseda se torej uporablja tudi v množini kot kazalnik nehomogene javnosti (v strokah se tako govori o javnostih, predvsem vzvezi z odnosi z javnostmi, ki je slovenski strokovni izraz za angleško zvezo Public Relations). V komunikologiji pa se je pojavilo tudi razmišljanje o njeni (za terminološko rabo neidealni) večpomenski rabi. Stroka je eno izmed pomenskih razsežnosti poimenovala z javna sfera in pozna tudi javno mnenje, težave pa za strokovno rabo povzročata druga dva pomena. Čeprav sta v besedilu nezamenljiva, si komunikološka stroka prizadeva za novo poimenovanje enega izmed pomenov, saj ji sedanje stanje povzroča težave pri prevajanju iz angleščine. To možnost daje stroki institucija terminološkega dogovora.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj