Članek obravnava razširjenost kozače Strix uralensis macroura v Sloveniji v gnezditvenem in negnezditvenem obdobju, njeno višinsko razširjenost, habitat, gnezditveni prostor ter populacijske ocene in ekološke gostote, ugotovljene v Sloveniji. Podatki so bili zbrani iz literature in od opazovalcev, ekološke gostote pa so bile ugotavljane s posnetki oglašanja. Kozača je bila v Sloveniji odkrita na devetih območjih (21% slovenske površine). Obravnavano jetudi območje Čičarije (JZ Slovenija), kjer je bila vrsta ugotovljena le na hrvaški strani, s Štajerske (Pohorje, Haloze; SV Slovenija) pa ni zanesljivih novejših podatkov. V gnezditvenem obdobju je v Sloveniji razširjena med 150 in1.600 m (1. in 3. kvartil med 660 in 1.100 m; mediana = 850 m), medtem ko sev negnezditvenem in zimskem obdobju spusti v nižje lege med 180 in 1.230 m (1. in 3. kvartil med 300 in 850 m; mediana = 550 m). Kozača je v Sloveniji vrsta z veliko toleranco v višinski razširjenosti in je bolj kot od nadmorske višine pri razširjenosti odvisna od habitata, kjer ima pomembno vlogo stanje gozda, predvsem delež starega drevja oziroma starejših razvojnih faz. Največ kozač v Sloveniji živi v dinarski zoogeografski regiji, kjer večinoma poseljujejo gozd bukve z jelko Omphalodo-Fagetum s. lat., živi pa tudi v drugih gozdnih združbah: Lamio orvale-Fagetum s. lat., Anemonetrifoliae-Fagetum, Ranunculo-Fageturrt, Adenostylo glabrae-Piceetum, Pseudostellario-Quercetum roboris in Pseudostellario-Carpinetum betuli. Pozimije bila kozača večkrat opazovana tudi v zanjo precej netipičnih habitatih: odprta kulturna krajina, parki, sadovnjaki in urbana okolja. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.)
|