Izrekanje, razumevanje in interpretacija : struktura komuniciranja v procesu raziskovanja javnega mnenja

Uhan, Samo (avtor)

V članku avtor kritično obravnava posebnosti anketne komunikacije. Ugotavlja, da ima anketni intervju hkrati značilnosti komunikacije vsakdanjega življenja in metodološko rigorozne, standardizirane konverzacije z namenom. Avtor ugotavlja, da dvojnost anketne komunikacije pomembno vpliva na veljavnost anketne meritve. Za oblikovanje odgovora z respondentove perspektive namreč ne zadošča semantično razumevanje raziskovalčevih zahtev, marveč mora oblikovati presežek pomena informacij in intenc raziskovalcev. V tem smislu se moramo posloviti od prepričanja o nevtralnosti instrumenta, s katerim objektivno beležimo reakcije respondentov. To velja še toliko bolj, če je abstraktnost problematike visoka in na ta način vstopa v ospredje respondentova psihična in simbolna strukturiranost.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: ankete, intervju, komunikacija, raziskovanje
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2002
• Št. strani: Str. 53-61
• Številčenje: Let. 18, št.41
• PID: 20.500.12556/RUL-5942
• UDK: 316.653
• ISSN pri članku: 0352-3608
• COBISS.SI-ID: 21908829
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

UHAN, Samo, 2002, Izrekanje, razumevanje in interpretacija : struktura komuniciranja v procesu raziskovanja javnega mnenja. Družboslovne razprave [na spletu]. 2002. Vol. 18, no. 41, p. 53–61. [Dostopano 4 april 2025]. Pridobljeno s: http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr41Uhan.PDF

Gradivo je del revije

• Naslov: Družboslovne razprave
• Skrajšan naslov: Družbosl. razpr.
• Založnik: Slovensko sociološko društvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0352-3608
• COBISS.SI-ID: 7530242

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

The article critically discusses the special role of survey communication. It emphasizes the doubleness of survey communication. Namely, survey communication contains the elements of everyday conversation and the limitations of standardized interview at the same time. From the author's point the fact of doubleness has certain implications for the survey validity.For the respondent namely semantic comprehension of the researcher's directions is insufficient. The respondent has to shape excess meaning of information available to him. Accordingly we have to abandon the belief that instrument is a neutral stimulus which provokes a reaction that has only to berecorded objectively. This holds all the more so when the topic is highly abstract and thus penetrates to the forefront of the respondent's psychic and symbolic structulatization.

• Ključne besede: opinion poll, interview, communication, research