izpis_h1_title_alt

Nekateri pre(po)misleki ob vstopanju v EU
ID Bučar, Bojko (Avtor), ID Brinar, Irena (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20024Bucar-Brinar.PDF Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Avtorja se sprašujeta, kakšen je odnos med politično odločitvijo za širitev Evropske unije (EU) in gospodarskimi interesi držav. Politična odločitev se sklicuje na enkratno zgodovinsko priložnost evropske združitve, proces pristopanja pa naj bi pomagal državam v prehodu pri vzpostavljanju tržnega gospodarstva, demokracije, pravne države in zaščite človekovih pravic. To dvojnost političnega in gospodarskega interesa avtorja analizirata glede na pogajanja o pristopu Slovenije k EU. Analizirata pogajalska poglavja, ki se zdijo najznačilnejša, o prostem pretoku kapitala, carinski uniji, prostem pretoku oseb, finančnih in proračunskih določbah, kmetijstvu ter regionalni politiki in koordinaciji strukturnih skladov. V vseh teh poglavjih je opaziti,da ekonomski interes prevladuje nad političnimi deklaracijami, s tem da so gospodarski interesi držav kandidatk in držav članic EU nasprotujoči. V pogajanjih ima EU, ki je združba držav, precej večjo pogajalsko moč in od držav kandidatk zahteva zadeve, ki jih ne izpolnjujejo niti države članice, včasih pa celo zadeve, ki niso del pravnega reda EU, so pa v korist državam članicam. Ali naj zaradi tega države kandidatke odstopijo od svojih ciljev postati polnopravne članice EU, se sprašujeta avtorja? Odgovor je negativen, toda države kandidatke bi se iz tega morale naučiti, kakšno politiko naj bi zagovarjale, ko bodo enkrat postale članice EU, saj je lahko od tega odvisna nadaljnja usoda integracije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Republika Slovenija, državni proračun, strukturni skladi, regionalizem
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2002
Št. strani:Str. 654-668
Številčenje:Let. 39, št. 4
PID:20.500.12556/RUL-5710 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:33
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:21374045 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:1600
Število prenosov:200
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The authors dwell on the issue of the relationship between the political decision to expand the European Union (EU) and the economic interest of the states. The political decision claims to be based upon the unique historical opportunity to unite Europe for the first time in history, and regards the accession process as a tool to help the candidate countries to achieve a functioning market economy, democracy, the rule of law and protection of humanrights. This dichotomy of a political and an economic interest is being analysed through negotiations between Slovenia and the EU in the accession process. Characteristic chapters of negotiation are analysed: on the free movement of capital, the customs union, the free movement of persons, financial and budgetary provisions, agriculture as well as regional politics and the coordination of structural funds. In all of these chapters one may notice that the economic interest dominates the political interest and that the economic interest of Member States and candidate countries are in conflictwith each other. The EU as an organisation of states has a superior bargaining power and sometimes poses demands that are not even met by Member States and even demands that are not a part of the acquis, but are in the economic interest of Member States. Should the candidate countries therefore revise their policies of becoming members of the EU? The authors are convincedto the contrary, but at the same time they believe that the candidatecountries should learn a lesson of what policies to advocate once they will become members as not to imperil the integration process in the future.

Ključne besede:Republic Slovenia, state budget, structural funds, regionalism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj