V prispevku so predstavljene spremembe, ki so se zgodile v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991. V socializmu je bil državni vzgojno-izobraževalni program za vrtce zelo strukturiran, ciljno in vsebinsko orientiran ter »pošolan«. V Kurikulumu za vrtce (1999) so vidne konceptualne spremembe v smeri izobraževanja, »osnovanega na otroku«, procesnega pristopa in večje avtonomije za predšolske vzgojitelje in njihove pomočnike. V empiričnem delu so predstavljene spremembe na področju načrtovanja in evalviranja vzgojno-izobraževalnega dela v primerjavi s preteklostjo. Izsledki kažejo, da je večina strokovnih delavcev zmanjšala visoko raven strukturiranosti in togosti pri načrtovanju. Boljše je sodelovanje med vzgojitelji in njihovimi pomočniki. V primerjavi s preteklostjo večina profesionalnih delavcev redno evalvira svoje vzgojno-izobraževalno delo. Podatki so bili zbrani v dveh fazah (pred izobraževanjem in po izobraževanju) v okviru izobraževanja profesionalnih delavcev o konceptu Reggio Emilia, zato so bili raziskani tudi vplivi – verjetno posredni – tega izobraževanja. Končna ugotovitev je, da sta bila po izobraževanju vključenost otrok v načrtovanje in evalviranje dela zastopana v večji meri.
|