Proučevali smo povprečno trajanje in pogostost posameznih oblik obnašanja pri pitovnih kuncih ter možen vpliv obogatitve okolja z letvijo za glodanje na njihov dnevni ritem trajanja posameznih oblik obnašanja. V ta namen smo po 24 ur snemali 16 samcev slovenske mesne linije SIKA (očetovska linija) med 45. in 48., 58. in 61., 72. in 75. ter 86. in 89. dnem starosti. Kunci so bili uhlevljeni individualno v žičnih kletkah, opremljenih s krmilnikom na zalogo in kapljičnim napajalnikom. V polovico kletk smo kot obogatitev okolja namestili letev iz smrekovega lesa (Picea abies). Živali so imele krmo in vodo na razpolago po volji, trajanje osvetlitve je bilo 12 ur. Kunci so največ časa namenili mirovanju (59,03 %). Najdlje so ležali v trebušni (38,84 %) in trebušno-stranski legi (18,05 %). Od aktivnih oblik obnašanja so bile najbolj zastopane nega telesa (20,16 %), zauživanje krme (10,25 %) ter ovohavanje (4,60%). Kunci so na uro obnašanje spremenili od tri do 197-krat, v povprečju pa 53,55-krat. Razlika v dnevnem ritmu trajanja posameznih oblik obnašanja med kunci z letvijo in brez nje se je običajno pokazala v urah pred nastopom svetlega oziroma temnega dela dneva in po njem.
|