Metoda vezi in razpor za projektiranje armiranobetonskih stenastih elementov : diplomska naloga

Pavlin, Nejc (avtor), Brank, Boštjan (mentor), Lopatič, Jože (komentor)

V diplomskem delu je predstavljen postopek projektiranja armiranobetonskih konstrukcijskih elementov z metodo vezi in razpor. To je sicer znana, vendar ne zelo razširjena metoda za dimenzioniranje, ki jo dopušča tudi standard SIST EN 1992-1-1:2005. Uporablja se lahko za dimenzioniranje stenastih konstrukcijskih elementov ter za dimenzioniranje takšnih odsekov linijskih konstrukcij, kjer se zaradi različnih razlogov pojavi ravninsko napetostno stanje in teorija nosilcev ne more več primerno opisati dejanskega stanja. V nalogi je opisana osnovna ideja metode. Kako učinkovito bo dimenzioniranje z omenjeno metodo, je v veliki meri odvisno od predpostavljenega poteka vezi in razpor. Zato se velik del naloge ukvarja z določevanjem ustreznega nadomestnega paličja za različne konstrukcijske elemente in konstrukcijske detajle, kot so: stenasti nosilci, stik dveh linijskih konstrukcijskih elementov, kratke konzole, nosilci z vozliščem z reducirano višino, visoki nosilci z odprtinami in podobno. Pri tem smo si pomagali z napotki iz literature, že uveljavljenimi tipičnimi modeli, ki jih je moč najti v literaturi ter s topološko optimizacijo. Slednja je v nalogi izvedena z enostavnima prosto dostopnima računalniškima programoma ForcePad 2 in TopoStruct. Prikazani so rezultati topološke optimizacije za različne primere. Nadomestna paličja, ki smo jih dobili s topološko optimizacijo, so primerjana z modeli, ki jih je moč najti v literaturi. Na koncu diplomske naloge so prikazani trije računski primeri za različne konstrukcije, ki so rešeni z opisano metodo. Določeno je primerno nadomestno paličje, nato pa so dimenzionirani posamezni elementi paličja (vezi, razpore in vozlišča), pri čemer so izvedene vse potrebne kontrole v skladu s standardom SIST EN 1992-1-1:2005. Pavlin, N. 2012. Metoda vezi in razpor za projektiranje armiranobetonskih stenastih elementov. III Dipl. nal.- UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: gradbeništvo, diplomska dela, UNI, metoda vezi in razpor, nadomestno paličje, stenasti nosilec, projektiranje betonskih konstrukcij, območja diskontinuitet, topološka optimizacija, graduation thesis, civil engineering, strut and tie method, alternate truss, deep beam, design of reinforced concrete elements, D regions, topology optimization
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [N. Pavlin]
• Leto izida: 2012
• Št. strani: XI, 97 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-32687
• UDK: 624.072.1:624.01(043.2)
• COBISS.SI-ID: 6090593
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Strut and tie method for design of plane reinforced concrete elements

Izvleček

The thesis presents the process of designing reinforced concrete structural elements by the strut and tie method. The standard SIST EN 1992-1-1:2005 allows the implementation of this known, but rarely used dimensioning method. It can be used for dimensioning of both deep beam construction elements and certain sections of linear constructions where plane stress state is produced as a result of various reasons and the beam theory can no longer accurately describe the actual situation. The thesis provides insight into the basic idea of the method. The effectiveness of dimensioning by means of this method strongly depends on the predefined position of ties and struts. To this end, a large portion of the thesis deals with determining adequate alternate trusses for different construction elements and details, such as: deep beams, junctions of two linear construction elements, corbels, dapped beams, deep beams with openings, etc. The research was based on the existing literature containing established models, and topology optimisation. The latter was conducted by means of two open source computer programmes, i.e. ForcePad 2 and TopoStruct. The thesis also presents the results of topology optimisation for different examples. Alternate trusses calculated using topology optimisation are compared to the models suggested in the literature. The last part of the thesis presents three numerical examples for different constructions to illustrate the method in question. The examples determine adequate alternate trusses; individual truss elements are dimensioned (ties, struts and nodes) and all controls implemented in line with the standard SIST EN 1992-1-1:2005.