Kriza in delo v konstituciji

Kurnik, Andrej (avtor)

Trenutna kriza kapitalizma je kriza materialne in formalne vladavine in možnost nastanka nove. Dinamika krize znova v ospredje postavlja vprašanje dela v konstituciji sodobne družbe. Avtor najprej sledi mestu, ki ga je delo zavzemalo v pravni, socialni in na koncu neoliberalni državi. Ob tem ugotavlja, da prehode v obliki oblasti določajo transformacije dela, in trdi, da je delo v postmoderni konstituciji obenem nevidno in mistificirano. Nato se loti nevidnega dela v politični ekonomiji in argumentira, da financializacija ekonomije razkriva novo naravo dela in da je njena trenutna kriza simptom krize valoriziranja novih produktivnih subjektov. Tako nosi kriza v sebi tako reformistično kot revolucionarno alternativo.

• Jezik: Slovenski jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2009
• Št. strani: Str. 653-669
• PID: 20.500.12556/RUL-23046
• UDK: 330.1
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 29005917
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Gradivo je del zbornika

• Naslov: [Konec demokracije? Možne nove paradigme]
• COBISS.SI-ID: 29003357

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

The current capitalist crisis is a crisis of the material and formal constitution of rule and an opportunity to establish a new one. The dynamics of the crisis once again pose the question of labour in the constitution of modern society. The author sketches the place labour occupied in the Rechtsstaat, the social state and finally the neoliberal state. He emphasises that passages in forms of the state depend on transformations of labour and stresses that labour in the post-modern constitution appears invisible and as a mystification. The author then analyses invisible labour in political economy and argues that the financialisation of the economy reveals a new nature of labour. The former is a symptom of the crisis of the valorisation of new productive subjects. The crisis is therefore leading to either a reformist or revolutionary alternative.