V težnji po identificiranju in pojasnitvi sprememb/trendov v razvoju organizacij tretjega sektorja v srednje in vzhodnoevropskih družbah sta potrebna dva teoretsko-metodološka premika v raziskovalnem pristopu. Prvi premik je premik od uporabe koncepta država blaginje/tip države blaginje, h konceptu sistem blaginje/tip sistema blaginje. Ta koncept nas usmeri k proučevanju organizacij tretjega sektorja kot pomembnega strukturnega elementa sistema blaginje, v njegovi soodvisnosti od ostalih strukturnih elementov, in nam tako omogoči preseči izolirano proučevanje teh organizacij. Drugi nujni premik je premik od raziskovanja k kateremu "zahodnemu" tipu sistema blaginje konvergirajo spreminjajoči se sistemi blaginje v srednje in vzhodno evropskih družbah, k raziskovanju različnosti/raznolikosti teh sistemov. Ta različnost/raznolikost spreminjajočih se sistemov blaginje je pogojena z različnimi socialno-političnimi strategijami, ki jih uporabljajo akterji v posameznih družbah kot reformne strategije za celoten sistem blaginje ali za njegove posamezne dele. In te strategije so tiste, ki določajo pomen, karakter in vlogo organizacij tretjega sektorja v posameznem sistemu oziroma v posamezni družbi.
|