Analiza kohezijskih vzorcev Državnega zbora Republike Slovenije v obdobju od leta 1994 do leta 2008

Deželan, Tomaž (avtor), Sever, Maja (avtor), Jakulin, Aleks (avtor)

Lizbonska pogodba v 12. členu (UL S 306, 2007) prvič omenja vlogo nacionalnih parlamentov na ravni ustanovitvenih pogodb oziroma njihovih revizij. Na ta način je bila jasno poudarjena dinamika krepitve parlamentarne dimenzije v Evropski uniji (EU), ki se posledično dotika tudi polja slovenskega predsedovanja Svetu EU, saj je ravno ratifikacija omenjene pogodbe ena izmed poglavitnih prioritet. Lizbonska pogodba, skupaj z aneksiranim Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, prispeva k novi kakovosti vpetosti nacionalnih parlamentov v proces oblikovanja politik na evropski ravni (COSAC, 2008: 7) in pomeni nov elan za reševanje vprašanj parlamentarizacije Unije ter spopadanja s problemi demokratične legitimnosti Skupnosti. Rezultati kohezivnosti glasovanja poslancev Državnega zbora v obdobju od leta 1994 do leta 2008 ne obetajo izpolnitve izpostavljenih upov, saj so slednji delovali zelo strateško in v skladu s strukturno močjo političnih strank. Posledično je percepcija vpliva Evrope na vzorce poslanskega delovanja le rezultat konsenza političnih elit glede strateških ciljev, saj se po zaključku procesov vključevanja vzorci glasovalne kohezivnosti vrnejo na raven iz začetka devetdesetih. Na tej stopnji ostanejo tudi v obdobju predsedovanja, kar kaže na odsotnost vsesplošnega konsenza s preloma tisočletja ter dojemanje predsedovanja kot strankarskega projekta. Rezultati se tako kažejo predvsem kot opomin procesu (nacionalne) parlamentarizacije Skupnosti ter posledičnega zmanjševanja problemov demokratične legitimnosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2009
• Št. strani: Str. 161-178
• Številčenje: Letn. 46, št. 1/2
• PID: 20.500.12556/RUL-23004
• UDK: 342.534:328(497.4)"1994/2008"
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 28332893
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

DEŽELAN, Tomaž, SEVER, Maja in JAKULIN, Aleks, 2009, Analiza kohezijskih vzorcev Državnega zbora Republike Slovenije v obdobju od leta 1994 do leta 2008. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja [na spletu]. 2009. Vol. 46, no. 1/2, p. 161–178. [Dostopano 7 april 2025]. Pridobljeno s: http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20091-2_Dezelan_in_drugi.pdf

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

For the first time on the treaty level, the Lisbon Treaty mentions the role of national parliaments in Article 12 (OJ C 306, 2007). The dynamics of strengthening the parliamentary dimension in the European Union (EU) were thereby accentuated, which also relates somewhat to the field of the Slovenian Presidency. Namely, accompanied by the annexed Protocol on the Role of National Parliaments in the EU, the Lisbon Treaty enhances the position of national parliaments in the EU policy-making process (COSAC, 2008: 7). Further, if we emphasise the specific role of the Slovenian National Assembly during the EU negotiation process (Fink Hafner and Lajh, 2008: 30), Slovenian parliamentary experience with the EU Presidency may emerge as being pivotal in terms of a stronger degree of national parliamentary involvement in the EU policy process. Results of a deputy cohesion analysis for the National Assembly in the 1994-2008 period indicate false hopes since the deputies voted in a very strategic manner and in line with the structural power of their corresponding political parties. Consequently, the perception of the impact of Europe on patterns of deputy cohesion can be attributed to the broad consensus of political elites regarding strategic goals since cohesion levels following the country's accession are returning to their usual paths seen in the early 1990s, where they also stayed for the period of the Slovenian Presidency. The lack of high levels of consensus from the era before accession and the perception of the Presidency as being a 'party project' may serve as a clear warning for intended processes of further (national) parliamentarianism of the Union and consequent attempts to resolve democratic legitimacy problems.