Magistrsko delo razvije metodi strojnega učenja za odpravljanje pomanjkljivosti avtomatskega dokazovanja izrekov v dokazovalniku Lean 4, pri čemer obravnava dva nivoja abstrakcije: temeljne jedrne izraze ter višjenivojska dokazna stanja in taktike. Najprej je predstavljena notranja arhitektura dokazovalnika, ki je ozadje obeh pristopov. Nato na nivoju jedra predstavimo agenta spodbujevalnega učenja, ki ga vodi radovednost in ki generira izraze s tipom brez učnih podatkov, sestavljenih iz izrazov, za katere že vemo, da imajo tip. Z uporabo mehanizma presenečenja pri nagrajevanju za premagovanje problema prezgodnjega izkoriščanja agent raziskuje omejen prostor stanj izrazov s tipom in odkriva bolj raznolik nabor veljavnih matematičnih konstruktov kot naivni pristopi. Pri višjenivojski nalogi izbire premis predlagamo nov iskalnik, razširjen z grafovskimi nevronskimi mrežami, ki izkorišča grafovsko strukturo odvisnosti matematičnih knjižnic. Rezultati kažejo, da povsem strukturni model dosega metrike iskanja premis, primerljive z metrikami iskalnika na osnovi jezikovnega modela, in da lahko kombinacija obeh izboljša iskanje. Zaključek dela je, da sta raziskovanje, vodeno z radovednostjo, in strukturno učenje obetavni smeri za premagovanje problema pomanjkanja podatkov in za napredek pri avtomatskem matematičnem sklepanju.
|