The role of ironmaking in a premodern rural community : the example of the Weissenfels lordship

Mlinar, Janez (avtor)

Using the example of the Weissenfels lordship, attention is drawn to some social and economic processes that took place until the mid-seventeenth century and were a consequence of mining, especially of the production and processing of iron. After the end of the medieval colonisation process, in the sixteenth century, there was a social stratification of peasantry and the formation of the peasant proletariat. This class managed to ensure its existence by participating in ironmaking processes. The production of iron became in the first half of the seventeenth century the most important economic sector in the Weissenfels lordship. The more intensive activity also had a strong environmental impact, especially due to the increased need for wood and charcoal.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: ironmaking, lordship, Untersassen, Weissenfels, Bela Peč, Upper Sava Valley
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2026
• Št. strani: Str. 117-132
• Številčenje: Letn. 34, št. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-190421
• UDK: 94:616.89(497.4Bela Peč)"13/15"
• ISSN pri članku: 1318-0185
• DOI: 10.19233/AH.2026.07
• COBISS.SI-ID: 302724099

Avtorske pravice

Licenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL). (Datum opombe 28. 10. 2026)

Opomba

NASLOV: Vloga železarstva v predmoderni ruralni skupnosti: primer gospodstva Weissenfels / POVZETEK: Rudarjenje, zlasti pa pridobivanje in predelava železa, je že v predmoderni dobi imelo znaten vpliv na družbeno in socialno podobo posameznih skupnosti. Gospostvo Bela Peč, na katerega je osredotočena pričujoča razprava, ni bilo izjema. Upravnopolitične spremembe so bile povezane zlasti z interesom zemljiškega gospoda do boljše izrabe naravnih danosti in, posledično, povečanja ekonomskega donosa. Podobni motivi so stali tudi za načrtno kolonizacijo v 14. stoletju. Ko je bil konec 15. stoletja kolonizacijski potencial, ki so ga omogočale naravne danosti v gospostvu, izčrpan, je začelo prihajati do izrazitih družbeni sprememb. Pojavil se je sloj t. i. podružnikov ali Untersassen. Zaradi slabšega ekonomskega položaja je ta sloj podložnega prebivalstva pospešeno iskal možnost preživetja v neagrarnih dejavnostih. Poleg družbenih vplivov je železarstvo vplivalo tudi okolje, zlasti z uporabo lesa in njegovih produktov. S povečevanjem proizvodnje in predelave železa, zlasti pa z novostmi v tehnoloških postopkih, ki so zahtevali večjo količino energenta, se je intenzivirala tudi izraba lesa. V 16. stoletju se je povečala do te mere, da naravni prirast ni več zmogel nadomestiti posekanega. Posledično je to pripeljalo do prvih ukrepov za trajnostno izrabo gozdov. / KLJUČNE BESEDE: železarstvo, gospostvo, podružniki, Bela Peč, Zgornjesavska dolina

• Datum objave v RUL: 28.10.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Acta Histriae
• Skrajšan naslov: Acta Histriae
• Založnik: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
• ISSN: 1318-0185
• COBISS.SI-ID: 34491648

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Italijanski jezik
• Naslov: Il ruolo della siderurgia nella comunità rurale di premoderna : l’esempio della signoria di Weissenfels

Izvleček

Utilizzando l’esempio della signoria di Weissenfels, si richiama l’attenzione su alcuni processi sociali ed economici che si verificarono fino alla metà del XVII secolo e furono conseguenza dell’attività mineraria e in particolare della produzione e lavorazione del ferro. Dopo la fine del processo di colonizzazione, nel XVI secolo, si verificò una stratificazione sociale della classe contadina e la formazione del proletariato contadino. Questa classe riuscì a garantire la propria esistenza attraverso la partecipazione ai processi di lavorazione del ferro. La produzione di ferro divenne nella prima metà del XVII secolo il settore economico più importante della signoria di Weissenfels. L’attività più intensiva ebbe anche un forte impatto ambientale, soprattutto a causa della crescente necessità di legna o carbone vegetale.Rudarjenje, zlasti pa pridobivanje in predelava železa, je že v predmoderni dobi imelo znaten vpliv na družbeno in socialno podobo posameznih skupnosti. Gospostvo Bela Peč, na katerega je osredotočena pričujoča razprava, ni bilo izjema. Upravnopolitične spremembe so bile povezane zlasti z interesom zemljiškega gospoda do boljše izrabe naravnih danosti in, posledično, povečanja ekonomskega donosa. Podobni motivi so stali tudi za načrtno kolonizacijo v 14. stoletju. Ko je bil konec 15. stoletja kolonizacijski potencial, ki so ga omogočale naravne danosti v gospostvu, izčrpan, je začelo prihajati do izrazitih družbeni sprememb. Pojavil se je sloj t. i. podružnikov ali Untersassen. Zaradi slabšega ekonomskega položaja je ta sloj podložnega prebivalstva pospešeno iskal možnost preživetja v neagrarnih dejavnostih. Poleg družbenih vplivov je železarstvo vplivalo tudi okolje, zlasti z uporabo lesa in njegovih produktov. S povečevanjem proizvodnje in predelave železa, zlasti pa z novostmi v tehnoloških postopkih, ki so zahtevali večjo količino energenta, se je intenzivirala tudi izraba lesa. V 16. stoletju se je povečala do te mere, da naravni prirast ni več zmogel nadomestiti posekanega. Posledično je to pripeljalo do prvih ukrepov za trajnostno izrabo gozdov.

• Ključne besede: siderurgia, signoria, Untersassen, Weissenfels, Villa Bassa/Bela Peč, Valle del Alto Sava, železarstvo, gospostvo, podružniki, Bela Peč, Zgornjesavska dolina