Podrobno

Ovrednotenje citotoksičnega in genotoksičnega delovanja umetnih sladil v ribjih jetrnih celicah ZFL in vitro
ID Jeklin, Neža (Avtor), ID Kološa, Katja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,68 MB)
MD5: 5752DD69023D6890076098F468813114

Izvleček
Umetna sladila so nadomestki sladkorja, ki so bili zaradi široke uporabe in okoljske obstojnosti zaznani v rekah, jezerih, podtalnici in sedimentih širom sveta, kar vzbuja pomisleke o njihovih možnih vplivih na vodne organizme. V magistrski nalogi smo preučevali vpliv petih umetnih sladil (acesulfam K, aspartam, natrijev ciklamat, saharin in sukraloza) in naravnega sladila steviozid na celično linijo jetrnih celic rib cebric (Danio rerio; ZFL). V obdobju 72-urne izpostavitve smo testirali širok razpon koncentracij (0,01 µM, 0,1 µM, 1 µM, 10 µM, 100 µM, 1000 µM in 10000 µM), ki je zajemal tudi koncentracije v območju okoljskih vrednosti. Z uporabo testov MTS oziroma MTT smo določili vpliv sladil na celično živost in ovrednotili pojav oksidativnega stresa neposredno po izpostavitvi sladilom z uporabo fluorescenčne sonde H2DCFDA. S pretočno citometrijo smo spremljali izražanje markerja mitotske aktivnosti (pH3) in markerja poškodb DNK (γH2AX). Citotoksični učinek smo zaznali le pri aspartamu in sukralozi pri najvišji testirani koncentraciji 10000 µM. Acesulfam K, natrijev ciklamat in saharin so pri najvišjih testiranih koncentracijah (10000 µM oziroma 5000 µM v primeru saharina) značilno povišali oksidativni stres v celicah ZFL. Nobeno izmed preučevanih sladil ni povzročilo sprememb v izražanju markerjev pH3 in γH2AX. Steviozid, kot predstavnik naravnih sladil, ni vplival na celično živost, oksidativni stres ali izražanje preučevanih markerjev. Rezultati kažejo, da preučevana sladila pri okoljskih koncentracijah v modelu ZFL ne povzročajo merljivih citotoksičnih učinkov, povečanega oksidativnega stresa ali sprememb v izražanju markerjev γH2AX in pH3. Kljub temu ugotovitve številnih in vivo raziskav kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost umetnim sladilom vpliva na vodne organizme, zato njihovi okoljski vplivi ostajajo pomembno področje nadaljnjih raziskav.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Celice ZFL, acesulfam K, aspartam, natrijev ciklamat, saharin, sukraloza, steviozid, pretočna citometrija, oksidativni stres
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-190398 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:303460611 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.10.2026
Število ogledov:52
Število prenosov:12
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Assessment of the Cytotoxic and Genotoxic Effects of Artificial Sweeteners on Liver Cells of Zebrafish (Danio rerio) in vitro
Izvleček:
Artificial sweeteners are sugar substitutes that, due to their widespread use and environmental persistence, have been detected in rivers, lakes, groundwater, and sediments worldwide, raising concerns about their potential impacts on aquatic organisms. In this master's thesis, we investigated the effect of five artificial sweeteners (acesulfame K, aspartame, sodium cyclamate, saccharin, and sucralose) and the natural sweetener stevioside on the zebrafish (Danio rerio) liver cell line (ZFL). During a 72-hour exposure period, we tested a wide range of concentrations (0,01 µM, 0,1 µM, 1 µM, 10 µM, 100 µM, 1000 µM in 10000 µM), which also included concentrations in the range of environmentally relevant values. Using MTS and MTT assays, we determined the effect of the sweeteners on cell viability and evaluated the occurrence of oxidative stress immediately after sweetener exposure using the fluorescent probe H2DCFDA. Flow cytometry was used to monitor the expression of a mitotic activity marker (pH3) and a DNA damage marker (γH2AX). Cytotoxic effects were detected only for aspartame and sucralose at the highest tested concentration of 10,000 µM. Acesulfame K, sodium cyclamate, and saccharin significantly increased oxidative stress in ZFL cells at the highest tested concentrations (5,000 µM or 10,000 µM). None of the studied sweeteners induced changes in the expression of pH3 and γH2AX markers. Stevioside, as a natural sweetener, did not affect cell viability, oxidative activity, or the expression of the studied markers. The results indicate that the studied sweeteners at environmentally relevant concentrations do not cause measurable cytotoxic effects, increased oxidative stress, or changes in expression of γH2AX and pH3 markers in the ZFL model. Nevertheless, findings from numerous in vivo studies suggest that long-term exposure to artificial sweeteners can affect aquatic organisms, making their environmental impacts an important area for further research.

Ključne besede:ZFL cells, acesulfame K, aspartame, sodium cyclamate, saccharin, sucralose, stevioside, flow cytometry, oxidative stress

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj