Podrobno

Egerolizini kot označevalci zgodnje apoptoze in kot teranostiki v raziskavah raka sečnega mehurja
ID Žeželj, Luka (Avtor), ID Sepčić, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Resnik, Nataša (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,06 MB)
MD5: FCD72BA05379DCDE91FBF6A792C05CFD

Izvleček
Natančna prepoznava specifičnih lipidov in lipidnih domen na plazmalemi je ključna za razumevanje celičnih procesov ter za razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih orodij v celični biologiji in onkologiji. Proteini egerolizinske družine zaradi svoje edinstvene sposobnosti prepoznavanja specifičnih lipidov in lipidnih mikrodomen ponujajo izjemen biomedicinski potencial, ki pa doslej na in vitro modelih sesalskih celic še ni bil celovito ovrednoten. Namen doktorske disertacije je bil preučiti rekombinantne egerolizine erilizin A (EryA), ostreolizin A6 (OlyA6) in njegov enotočkovni mutant E69A ter njuna proteinska partnerja z domeno kompleksa, ki napade membrano (ang. membrane-attack complex/perforin; MACPF) pleurotolizin B (PlyB) in pulmolizin B (PulB). Naš cilj je bil ovrednotiti te proteine kot inovativne biooznačevalce za detekcijo apoptoze in kot terapevtske komplekse za selektivno uničevanje urotelijskih rakavih celic. EryA odlikuje specifična afiniteta do kardiolipina (CL), pri čemer izstopa kot edini znan egerolizin, ki se ne veže na sfingomielin. Z uporabo površinske plazmonske resonance smo dokazali, da se EryA-mCherry z visoko specifičnostjo in ireverzibilno veže na CL v umetnih membranskih sistemih. Fluorescenčna mikroskopija je pokazala, da EryA-mCherry označi CL na plazmalemi in membranskih brstih apoptotskih epitelijskih celic MDCK in RT4. S tem je bistveno presegel omejitve standardnega, a v našem delu dokazano nespecifičnega označevalca apoptoze aneksina V-FITC. S tem smo dokazali, da EryA-mCherry predstavlja nov, visoko specifičen in ireverzibilen označevalec apoptoze. V nadaljevanju smo raziskali diagnostični potencial fluorescenčno označenih proteinov OlyA6 z afiniteto do lipidnih domen sfingomielin/holesterol in mutanta E69A z afiniteto do s holesterolom vezanega in prostega sfingomielina na celičnih modelih urotelijskega raka. Ugotovili smo, da se proteina selektivno vežeta na linijo normalnih imortaliziranih urotelijskih celic (SV-HUC-1) in na liniji urotelijskih rakavih celic (RT4, T24), medtem ko se na normalne primarne prašičje urotelijske celice (NPU) ne vežeta. Te razlike v vezavi neposredno sovpadajo s prisotnostjo uroplakinov; zmanjšano ali povsem odsotno izražanje uroplakinov pri linijah rakavih in normalnih celic omogoči dostop egerolizinov do tarčnih lipidnih domen na plazmalemi. Poleg strukturne dostopnosti pa na vezavo egerolizinov pomembno vpliva tudi lipidna sestava plazmaleme, saj imajo rakave celice povečano vsebnost holesterola in membranskih raftov. Zaradi mutacije ima E69A bistveno višjo afiniteto do membranskih raftov, kar omogoča njegovo močnejšo vezavo na celice brez uroplakinov. Terapevtski potencial citolitičnih kompleksov egerolizinov in proteinskih partnerjev z domeno MACPF smo ovrednotili z analizo njihove citotoksične aktivnosti. Kompleksa OlyA6/PlyB in E69A/PlyB sta bila visoko učinkovita pri selektivnem odstranjevanju rakavih celic, medtem ko na normalne celice NPU nista imela učinka. Izkazalo se je, da je kompleks OlyA6/PlyB najbolj primeren za ciljano delovanje na neinvazivne rakave celice RT4, kompleks E69A/PlyB pa je bil učinkovitejši pri odstranitvi invazivnih rakavih celic T24. Primerjava proteinskih partnerjev z domeno MACPF je potrdila izrazito prednost uporabe proteina PlyB v citolitičnih kompleksih v primerjavi s proteinom PulB, saj so bili kompleksi egerolizinov s proteinskim partnerjem PulB pri enakih koncentracijah manj učinkoviti na vseh testiranih celičnih linijah. Z večparametrskim testom smo potrdili, da je mehanizem celične smrti, ki ga povzročijo kompleksi, nekroza, ki nastopi zaradi tvorbe transmembranskih por, porušenja membranskega potenciala in osmotskega ravnovesja. Pridobljeni rezultati dokazujejo, da fluorescenčno označeni egerolizini predstavljajo visoko selektivna diagnostična orodja za detekcijo apoptoze (EryA-mCherry) in za prepoznavo urotelijskih rakavih celic (OlyA6-mCherry in E69A-mCherry). Kombinacija rekombinantnih egerolizinov OlyA6 ali E69A s porotvornim partnerjem PlyB pa zaradi specifičnega prepoznavanja lipidne sestave membran omogoča nekrotsko lizo urotelijskih rakavih celic, s čimer predstavlja obetavno in inovativno strategijo za tarčno uničevanje rakavih urotelijskih celic.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:apoptoza, biooznačevalci, egerolizini, kardiolipin, lipidne domene, sfingomielin, teranostika, urotelijski rak
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-190193 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.10.2026
Število ogledov:85
Število prenosov:12
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Aegerolysins as markers of early apoptosis and theranostics in bladder cancer research
Izvleček:
Precise recognition of specific lipids and lipid domains on the plasma membrane is crucial for understanding cellular processes and for the development of novel diagnostic and therapeutic tools in cell biology and oncology. Aegerolysin family proteins, due to their unique ability to recognize specific lipids and lipid microdomains, offer exceptional biomedical potential, which has not yet been comprehensively evaluated in in vitro mammalian cell models. The aim of this doctoral dissertation was to investigate the aegerolysins erylysin A (EryA), ostreolysin A6 (OlyA6), and its single-point mutant E69A, along with their membrane-attack complex/perforin (MACPF) domain protein partners pleurotolysin B (PlyB) and pulmolysin B (PulB). Our objective was to evaluate these recombinant proteins as innovative biomarkers for the detection of apoptosis and as therapeutic complexes for the selective destruction of urothelial cancer cells. EryA is characterized by its specific affinity for cardiolipin (CL), standing out as the only known aegerolysin that does not bind to sphingomyelin. Using surface plasmon resonance, we demonstrated that the EryA-mCherry fusion protein binds specifically and irreversibly to CL in artificial membrane systems. Fluorescence microscopy revealed that EryA-mCherry labels CL on the plasma membrane and membrane blebs of apoptotic mammalian epithelial MDCK and RT4 cells. Thereby, it significantly overcame the limitations of annexin V-FITC, a standard apoptosis marker that proved to be non-specific in our study. Thus, we demonstrated that EryA-mCherry represents a highly specific and irreversible novel marker for apoptosis. Furthermore, we investigated the diagnostic potential of the fluorescently labelled proteins OlyA6, which has an affinity for sphingomyelin/cholesterol lipid domains, and the E69A mutant, which has an affinity for both cholesterol-bound and free sphingomyelin, in urothelial cancer cell models. We found that the proteins selectively bind to the normal immortalized urothelial cell line (SV-HUC-1) and urothelial cancer cell lines (RT4, T24), while they do not bind to normal primary porcine urothelial (NPU) cells. These differences in binding directly coincide with the presence of uroplakins; the reduced or completely absent expression of uroplakins in cancer and normal cell lines allows aegerolysins access to target lipid domains on the membrane. In addition to structural accessibility, aegerolysin binding is significantly influenced by lipid composition of the plasma membrane, as cancer cells have an increased content of cholesterol and membrane rafts. Due to the introduced mutation, the E69A mutant exhibits a significantly higher affinity for membrane rafts, enabling its stronger binding to cells lacking uroplakins. The therapeutic potential of cytolytic complexes of aegerolysins and MACPF domain-containing protein partners was evaluated by analysing their cytotoxic activity. The OlyA6/PlyB and E69A/PlyB complexes were highly effective in the selective elimination of cancer cells, while having no effect on normal NPU cells. The OlyA6/PlyB complex proved optimal for targeting non-invasive RT4 cancer cells, whereas the E69A/PlyB complex was more effective in eliminating invasive T24 cancer cells. Comparison of the MACPF domain-containing protein partners confirmed a distinct advantage of using the PlyB protein in cytolytic complexes compared to the PulB protein, as aegerolysin complexes with the PulB protein partner were less effective across all tested cell lines at equal concentrations. Multiparametric testing confirmed that the mechanism of cell death induced by the complexes is necrosis, occurring due to the formation of transmembrane pores, disruption of membrane potential, and loss of osmotic balance. The obtained results demonstrate that fluorescently labelled aegerolysins represent highly selective diagnostic tools for the detection of apoptosis (EryA-mCherry) and the recognition of urothelial cancer cells (OlyA6-mCherry and E69A-mCherry). Furthermore, the combination of recombinant aegerolysins OlyA6 or E69A with the pore-forming partner PlyB, due to the specific recognition of membrane lipid composition, enables the necrotic lysis of urothelial cancer cells, thereby presenting a promising and innovative strategy for the targeted destruction of urothelial cancer cells.

Ključne besede:apoptosis, biomarkers, aegerolysins, cardiolipin, lipid domains, sphingomyelin, theranostics, urothelial cancer

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj