Podrobno

Zgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcih : magistrsko delo
ID Gruden, Nuša (Avtor), ID Poredoš, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pulec Lah, Suzana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,83 MB)
MD5: C114F4500234FB63762BA5C66095F163

Izvleček
Zgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki predstavlja prvi korak zgodnje obravnave, saj omogoča prepoznavanje razvojnih odstopanj in načrtovanje ustrezne podpore otroku in družini. Pri tem imajo poleg zdravstvenih ustanov pomembno vlogo tudi vrtci, saj to okolje strokovnim delavcem omogoča spremljanje razvoja in vedenja v otrokovem vsakodnevnem okolju. Učinkovitost zgodnjega odkrivanja temelji na sistematičnem opazovanju, sodelovanju strokovnih delavcev, staršev in zunanjih institucij ter ustreznih pripomočkih in jasno opredeljenih postopkih. Kljub vzpostavljenemu sistemu zgodnje obravnave je področje zgodnjega odkrivanja otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcih še zmeraj premalo raziskano. Cilj magistrskega dela je zato bil proučiti proces zgodnjega odkrivanja otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcih z vidika vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo. V raziskavi smo preučevali njihovo vlogo pri zgodnjem odkrivanju, organiziranost postopkov na ravni vrtcev, uporabljene metode in pripomočke, samoocenjeno kompetentnost vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo ter izzive in potrebe, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Uporabili smo kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovalnega pristopa. Vzorec je zajemal 108 vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo, ki so izpolnili spletni anketni vprašalnik, in 9 vzgojiteljic za zgodnjo obravnavo, ki so sodelovale v treh fokusnih skupinah. Rezultati kažejo, da vzgojitelji za zgodnjo obravnavo zgodnjega odkrivanja ne prepoznavajo kot osrednje strokovne naloge. Proces zgodnjega odkrivanja v večini vrtcev poteka po ustaljenih praksah, ki pogosto niso formalizirane v zapisane protokole. Temelji predvsem na sistematičnem opazovanju otroka, sodelovanju s starši in strokovnimi delavci ter napotitvah v nadaljnjo obravnavo. Ocenjevalni pripomočki so večinoma neformalni, standardizirani presejalni instrumenti pa se uporabljajo redkeje. Vzgojitelji za zgodnjo obravnavo svojo kompetentnost za zgodnje odkrivanje ocenjujejo razmeroma visoko, najvišje na področju govora in jezika ter najnižje pri prepoznavanju rizičnih dejavnikov. Statistične analize niso pokazale pomembnejših razlik v izvajanju procesa zgodnjega odkrivanja glede na kohezijsko regijo ali delovno dobo udeležencev. Pri zgodnjem odkrivanju se srečujejo s sistemskimi, strokovnimi ter odnosnimi izzivi. Ugotovitve raziskave poudarjajo potrebo po jasnejših strokovnih smernicah, dodatnem strokovnem izobraževanju, dostopnejših ocenjevalnih pripomočkih ter sistematičnem interdisciplinarnem sodelovanju, pri čemer kljub nekaterim omejitvam raziskave predstavljajo pomemben vpogled v trenutno stanje zgodnjega odkrivanja otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcih ter prispevajo k nadaljnjemu razvoju prakse in sistema zgodnje obravnave.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:predšolska vzgoja, zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, otroci z rizičnimi dejavniki, predšolska vzgoja in izobraževanje, zgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki, vzgojitelj za zgodnjo obravnavo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:N. Gruden
Leto izida:2026
Št. strani:148 str.
PID:20.500.12556/RUL-188663 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376-053.2(043.2)
COBISS.SI-ID:292935427 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2026
Število ogledov:174
Število prenosov:41
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Early detection of children with special needs and risk factors in Slovenian kindergartens
Izvleček:
Early detection of children with special needs and children with risk factors represents the initial step of early intervention, as it enables the timely recognition of developmental deviations and the planning of appropriate support for the child and family. In addition to healthcare institutions, kindergartens play an important role in this process, as they provide professionals with opportunities to observe children’s development and behaviour within their everyday environment. Effective early detection relies on systematic observation, collaboration among professionals, parents, and external institutions, as well as appropriate assessment tools and clearly defined procedures. Despite the established early intervention system, the field of early detection of children with special needs and risk factors in Slovenian kindergartens remains insufficiently researched. The aim of this Master’s thesis was therefore to examine the process of early detection of children with special needs and risk factors in Slovenian kindergartens from the perspective of early intervention teachers. The study explored their role in early detection, the organisation of procedures at the kindergarten level, the methods and tools used, early intervention teachers’ self-assessed competence, and the challenges and needs they encounter in practice. A combination of quantitative and qualitative research approaches was used. The sample included 108 early intervention teachers who completed an online questionnaire and 9 early intervention teachers who participated in three focus groups. The results show that early intervention teachers do not perceive early detection as a central professional task. In most kindergartens, early detection is carried out through established practices that are often not formalised in written protocols. It is primarily based on systematic observation of the child, collaboration with parents and professionals, and referrals to external institutions for further assessment. Assessment tools are mostly informal, while standardised screening instruments are used less frequently. Early intervention teachers assess their competence for early detection as relatively high, with the highest perceived competence in the area of speech and language development and the lowest in identifying risk factors. Statistical analyses did not reveal significant differences in early detection practices across cohesion regions or years of professional experience. They face systemic, professional, and relational challenges in the early detection process. The findings highlight the need for clearer professional guidelines, additional professional training, more accessible assessment tools, and systematic interdisciplinary collaboration, while also providing an important insight into the current state of early detection of children with special needs and risk factors in Slovenian kindergartens and contributing to the further development of early intervention practice and systems.

Ključne besede:early intervention, children with special needs, children with risk factors, preschool education, early detection of children with special needs and risk factors, early intervention teacher

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj