Podrobno

Civilno-vojaška (dez)integracija na primeru vrzeli med Slovensko vojsko in družbo : doktorska disertacija
ID Ferme, Gašper (Avtor), ID Vuga Beršnak, Janja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (7,97 MB)
MD5: 292AF754C3DDA29362821C272664845E

Izvleček
Doktorska disertacija proučuje civilno-vojaško (dez)integracijo v Republiki Sloveniji z analizo vrzeli med Slovensko vojsko (SV), politično državo in širšo družbo. Civilno-vojaško (dez)integracijo opredelimo kot proces in stanje, ki celostno zajema vprašanje ločenosti in sorodnosti oboroženih sil in matične družbe ter odraža, v kolikšni meri sta sferi harmonično usklajeni ali v konfliktnem razmerju; civilno-vojaško vrzel pa razumemo kot njen ključni empirični kazalnik. Teoretični okvir temelji na modelu civilno-vojaške vrzeli Rahbek-Clemmensena in drugih (2012), v katerem je vrzel razdeljena na kulturno, sociostrukturno in politično-preferenčno razsežnost, ter na teoriji pojmovanja vloge oboroženih sil Harig, Jenne in Ruffa (2022). Raziskava sledi iterativni zasnovi mešanih metod, ki združuje kvantitativne in kvalitativne vire podatkov v dveh zaporednih fazah. Kvantitativni del obsega primerjalno anketno raziskavo treh vzorcev: splošne populacije (n = 1089), pripadnikov/-ic SV (n = 459) in političnih odločevalcev (n = 20), kar omogoča sistematično primerjavo stališč, vrednot in preferenc med vojaško in civilno populacijo. Kvalitativni del vključuje polstrukturirane intervjuje s tremi institucionalnimi akterji o pojmovanju vloge SV, računalniško podprto analizo medijske reprezentiranosti SV na podlagi prispevkov portalov RTV Slovenija in 24ur v obdobju 2010–2025, analizo pridobivanja in zadrževanja kadrov z navezavo na projekt ZaKadrSV ter tematsko analizo štirih temeljnih strateških dokumentov nacionalne varnosti. Ugotovitve kažejo na specifično civilno-vojaško vrzel, ki se ne izraža predvsem v sovražnosti ali političnih razlikah, temveč v kulturni indiferentnosti. Na institucionalni ravni razpoložljivi podatki ne kažejo izrazite krize integracije: demokratični civilni nadzor po ugotovitvah raziskave deluje, elitna pojmovanja vloge SV so pretežno konvergentna, strateški dokumenti pa ne kažejo očitne strukturne dezintegracije. Na družbeni ravni se kaže odsotnost angažiranosti: družba svojo vojsko normativno podpira, a se z njo vsebinsko ne ukvarja. Poznavanje SV je površno, zanimanje za nacionalnovarnostna vprašanja šibko, pripravljenost za povečanje obrambnih izdatkov pa nizka.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:civilno-vojaška razmerja, civilno-vojaška vrzel, civilno-vojaška (dez)integracija, Slovenska vojska, pristop mešanih metod
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:G. Ferme
Leto izida:2026
Št. strani:426 str.
PID:20.500.12556/RUL-188653 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:355/359(497.4)(043.3)
COBISS.SI-ID:292549635 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2026
Število ogledov:171
Število prenosov:40
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Civil-military (dis)integration in the case of the gap between the Slovenian Armed Forces and society
Izvleček:
This doctoral dissertation examines civil-military (dis)integration in the Republic of Slovenia by analysing the gap between the Slovenian Armed Forces (SAF), the political state, and broader society. Civil-military (dis)integration is defined as both a process and a condition that comprehensively captures the separateness and affinity between the armed forces and their parent society, reflecting the degree to which the two spheres are harmoniously aligned or in conflict; the civil-military gap is understood as its key empirical indicator. The theoretical framework builds on the civil-military gap model proposed by Rahbek-Clemmensen et al. (2012), which distinguishes the cultural, socio-structural, and policy-preference dimensions of the gap, and on the role-conception theory of Harig, Jenne, and Ruffa (2022). The study employs an iterative mixed-methods research design. The quantitative component comprises a comparative survey of three samples: the general population (n = 1089), SAF personnel (n = 459), and political decision-makers (n = 20), enabling a systematic comparison of attitudes, values, and preferences across the military and civilian samples. The qualitative component includes semi-structured interviews with three institutional actors on SAF role conceptions, a computer-assisted analysis of SAF media representation based on articles from the RTV Slovenija and 24ur web portals in the period 2010–2025, an analysis of recruitment and retention challenges drawing on the ZaKadrSV research project, and a thematic analysis of four key national-security strategic documents. The findings reveal a distinct civil-military gap in Slovenia that is expressed less through hostility or political disagreement than through cultural indifference. At the institutional level, the available evidence does not indicate a pronounced crisis of integration: according to the study, democratic civilian control functions, elite-level role conceptions of the SAF are largely convergent, and the strategic documents do not display overt structural disintegration. At the societal level, however, the predominant pattern is a lack of engagement: society normatively supports its armed forces but does not engage with them substantively. Public knowledge of the SAF is superficial, interest in national-security matters is weak, and willingness to increase defence spending is low.

Ključne besede:civil-military relations, civil-military gap, civil-military (dis)integration, Slovenian Armed Forces, mixed methods research

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj