Podrobno

Vrline in srečnost pri Aristotelu
ID Kukaj, Sara (Avtor), ID Ošlaj, Borut (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (366,29 KB)
MD5: 4AABF553118EC134D9BDC95E0D857CC6

Izvleček
V diplomskem delu obravnavam dva ključna pojma Aristotelove etike – srečnost (eudaimonia) in vrlino (arete). Srečnost je zanj najvišje dobro in končni smoter človekovega delovanja. Opredeli jo kot duševno dejavnost v skladu z vrlino, ki traja skozi celotno življenje. Eudaimonia pomeni dobro živeti in dobro uspevati, za to izpopolnjeno življenje je ključna vrlina. V skladu s svojo sestavo duše, deli vrline na nravstvene in razumske. Nravstvene se razvijajo z navado in oblikujejo naš značaj, mednje sodijo pravičnost, umerjenost ter radodarnost. Ta vrlina je sredina med dvema skrajnostma, ki jo določimo z zdravo pametjo. Razumske vrline izvirajo iz razumskega dela duše in se razvijajo z učenjem, za kar potrebujejo čas ter izkušnje, najpomembnejši izmed njih sta pametnost in modrost. Pametnost pomaga presoditi sredino nravstveni vrlini in je tako ključna za krepostno delovanje. Modrost je ključna pri doseganju popolne srečnosti, saj je del popolne vrline. Najpopolnejšo srečnost človek doseže z življenjem posvečenim razglabljanju oziroma kontemplaciji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:srečnost, vrlina, etika, kontemplacija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188278 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2026
Število ogledov:179
Število prenosov:40
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Virtues and Happiness in Aristotle
Izvleček:
In this diploma, I examine the two key concepts of Aristotle's ethics – happiness (eudaimonia) and virtue (arete). Happiness is the highest good and the ultimate end of human action. He defines it as an activity of the soul in accordance with the virtue that extends throughout the whole of life. Eudaimonia means living well and flourishing, and virtue is essential to achieving a fulfilled life. In accordance with the structure of the soul, Aristotle divides virtues into moral and intellectual. Moral virtues develop through habits and shape our character, among them are justice, temperance and generousity. Moral virtue is the mean between two extremes, which is determined by practical wisdom. Intellectual virtues arise from the rational part of the soul and develop through learning, which requires time and experience. The most important among them are practical wisdom and theoretical wisdom. Practical wisdom helps determine the mean for the moral virtue and is therefore essential for virtuous action. Wisdom, on the other hand, is crucial for achieving perfect happines, as it constitutes the highest form of virtue. The highest form of happiness is achieved through life devoted to contemplation.

Ključne besede:happiness, virtue, ethics, contemplation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj