Namen raziskave je bil ugotoviti, ali skladnost telesa vpliva na vzpostavitev ravnotežja po skoku v globino v stoji na nogah. V raziskavi je sodelovalo 32 zdravih športnikov z izkušnjami v orodni telovadbi. Udeleženci so bili povprečno stari 19,8 ± 1,4 leta, visoki 182,9 ± 6,8 cm in težki 79,1 ± 8,1 kg. Telesne značilnosti so bile ocenjene z merjenjem razlik med levo in desno stranjo v obsegu podlakti, obsegu nadlahti, obsegu meč, obsegu stegen, višini ramen, pusti masi nog in pusti masi rok. Rezultat stoječega ravnotežja je bil izračunan na podlagi faktorskih rezultatov, pridobljenih iz devetih meritev, izvedenih v 30 sekundah po skoku s 25 cm visoke podlage. Te meritve so vključevale tri za normalno stojo, tri za stojo brez vidne zaznave in tri za stojo brez slušne zaznave. Podatki so bili zbrani s pomočjo sistema pritiskovnih stopalnih vložkov in z merjenjem razlike v reakcijski sili na tla med levo in desno nogo. Stopenjska regresijska analiza je pokazala, da je 27 % razlik v obremenitvi nog mogoče razložiti z razlikami v telesnih značilnostih med levo in desno stranjo z dvema pomembnima napovedovalcema: razliko v višini ramen, ki pojasnjuje 16 % spremenljivosti, in razlike v pusti masi rok, ki pojasnjuje 11 %. Obe spremenljivki sta pokazali negativno povezavo z izvedbo skoka iz stoje. Neravnovesja v telesni skladnosti povečajo dolgoročno tveganje za enkratne ali dolgotrajne poškodbe.
|
