Podrobno

Motnje požiranja po nezgodni možganski poškodbi: pojavnost, vzroki in spremljanje : magistrsko delo
ID Mlinarič Dragaš, Enya (Avtor), ID Hočevar-Boltežar, Irena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Ogrin, Maja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,57 MB)
MD5: 99EB56BBE1CBDACCA5FB18F165B2D52C

Izvleček
Nezgodna možganska poškodba (NMP) lahko povzroči številne dolgotrajne posledice, med katerimi so tudi motnje požiranja oziroma disfagija. Te lahko vplivajo na varnost hranjenja, prehranski status, kakovost življenja ter socialne in čustvene vidike hranjenja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri težave s požiranjem vztrajajo več let po NMP, kako vplivajo na vsakdanje življenje ter kakšno je njihovo nadaljnje spremljanje po odpustu iz rehabilitacije. Raziskava je temeljila na kvantitativnem, neeksperimentalnem in presečnem pristopu. V njej je sodelovalo 22 oseb, ki so utrpele NMP, bile vključene v rehabilitacijo ter imele evidentirano diagnozo disfagije. Rezultati so pokazali, da je 59 % udeležencev tudi več let po poškodbi poročalo o trenutnih težavah s požiranjem, pri 54,5 % pa je bil na podlagi vprašalnika EAT-10 prisoten presejalni sum na disfagijo. Najpogosteje so navajali kašelj med ali po požiranju, šibek oziroma manj učinkovit kašelj ter težave pri požiranju tekočin, čvrste hrane in tablet. Pri delu udeležencev so težave vplivale tudi na kakovost življenja ter čustvene in socialne vidike hranjenja. Po odpustu iz rehabilitacije po navedbah udeležencev nihče ni bil vključen v nadaljnjo obravnavo motenj požiranja. Ugotovitve kažejo, da lahko motnje požiranja po NMP vztrajajo tudi več let po poškodbi in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Rezultati poudarjajo pomen pravočasnega prepoznavanja disfagije, ustrezne logopedske obravnave ter sistematičnejšega dolgoročnega spremljanja oseb po NMP.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Nezgodna možganska poškodba (NMP), motnje požiranja (disfagija), rehabilitacija, kakovost življenja, logopedska obravnava, spremljanje.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:E. Mlinarič Dragaš
Leto izida:2026
Št. strani:110 str.
PID:20.500.12556/RUL-187300 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.32-008.1(043.2)
COBISS.SI-ID:290803459 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.09.2026
Število ogledov:130
Število prenosov:46
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Swallowing Disorders Following Traumatic Brain Injury: Prevalence, Causes, and Follow-up
Izvleček:
Traumatic brain injury (TBI) can result in numerous long-term consequences, including swallowing disorders or dysphagia. These disorders may affect swallowing safety, nutritional status, quality of life, and the social and emotional aspects of eating. The aim of this master’s thesis was to determine the extent to which swallowing difficulties persist several years after TBI, how they affect everyday life, and what follow-up care is provided after discharge from rehabilitation. The study employed a quantitative, non-experimental, cross-sectional design. The participants were 22 individuals who had sustained a TBI, undergone rehabilitation, and had a documented diagnosis of dysphagia. The results showed that 59% of participants continued to report swallowing difficulties several years after the injury, while 54.5% met the screening criterion for suspected dysphagia based on the EAT-10 questionnaire. The most frequently reported difficulties included coughing during or after swallowing, weak or ineffective coughing, and difficulties swallowing liquids, solid food, and tablets. In some participants, swallowing difficulties also affected quality of life and the emotional and social aspects of eating. According to the participants, none had received further treatment for swallowing disorders after discharge from rehabilitation. The findings indicate that swallowing disorders following TBI may persist for several years after the injury and may significantly affect quality of life. The results highlight the importance of timely recognition of dysphagia, appropriate speech and language therapy, and more systematic long-term follow-up of individuals after TBI.

Ključne besede:Traumatic brain injury (TBI), swallowing disorders (dysphagia), rehabilitation, quality of life, speech and language therapy, follow-up.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj