Podrobno

Nevrovedenjska variabilnost pri depresivno-anksioznih stanjih : magistrsko delo
ID Kopač, Jasna (Avtor), ID Bon, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,48 MB)
MD5: AFD4673F143AF8DC4FB3443FEF6B7209

Izvleček
Sodobna družba vlaga ogromno sredstev, časa in znanja v razvoj optimalnih rešitev za zdravstveno oskrbo vseh posameznikov, ki jo sestavljajo. Kljub temu pa se zdi, da so različne motnje sistemskega delovanja, sploh na področju duševnosti, vsako leto v očitnem porastu. Pri zdravljenju najpogostejših psihičnih motenj, kot sta depresija in anksioznost, še nismo zaobjeli vseh vidikov celostne oskrbe, ki bi terjala bolj poglobljen in celosten uvid v dinamiko duševnih procesov. Morali bi preurediti ali celo opustiti toge definicije, ki eno motnjo strogo ločijo od druge. Postaja namreč jasno, da se znotraj arbitrarnih omejitev prepletajo ter večkrat tudi prekrivajo vedenjske in nevrobiološke značilnosti duševnih stanj, ki se jih najbolj jasno razumeva skozi lečo dimenzionalnosti (Clark idr., 2017). Poleg zabrisanih meja med sorodnimi motnjami in raznolikih manifestacij njihovih simptomov bi to pomenilo tudi prepoznavanje kazalcev bolezni pri posameznikih, ki sicer ne dosegajo standardov za klinično diagnozo, a trpijo zaradi slabše kakovosti vsakodnevnega življenja. Na stopnjo izraženosti simptomov duševnih bolezni naj bi v veliki meri vplivalo frontoparietalno omrežje kognitivnega nadzora, ki skozi povezave s preostalimi področji možganov regulira simptome duševnih bolezni (Schultz idr., 2018). Ta sistem je bil zaradi svoje obrambne vloge poimenovan tudi »imunski sistem uma« in sestoji iz fleksibilnih središč, ki usmerjajo delovanje možganskih povezav v skladu s trenutnimi cilji organizma (Cole idr., 2014). V nalogi sem zato preverjala tri hipoteze o koreliranosti med izrazitostjo simptomov depresije in anksioznosti ter stopnjo povezanosti frontoparietalnega omrežja kognitivnega nadzora. Uporabila sem podatke javno dostopne baze nemškega inštituta Max Planck, ki med drugim vključuje večje število elektroencefalografskih (EEG) posnetkov in vedenjskih vprašalnikov. Nekatere statistične korelacije med njimi podpirajo prvo in drugo hipotezo, po katerih naj bi se izraženost depresivne in/ali anksiozne simptomatike negativno povezala z merami frontoparietalnega sistema kognitivnega nadzora, vedenjska mera kognitivnega nadzora naj bi izkazala pozitivne korelacije z njimi. Če bi nadaljnje raziskave potrdile ali nadgradile te izsledke, bi nagnjenost k depresivno-anksioznim stanjem lahko sčasoma napovedali že iz rezultatov določenih psihometričnih instrumentov ali nadalje iz individualnih meritev EEG. To bi splošni populaciji omogočilo pravočasno ukrepanje in sprejemanje preventivnih ukrepov za boljše duševne izide v prihodnosti ali pa pravočasno zdravljenje z ustrezno zdravniško oskrbo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:depresija, anksioznost, EEG, frontoparietalni sistem, kognitivni nadzor, kognitivna znanost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:J. Kopač
Leto izida:2026
Št. strani:69 str.
PID:20.500.12556/RUL-187299 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.895.4(043.2)
COBISS.SI-ID:290797059 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.09.2026
Število ogledov:182
Število prenosov:40
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Neurobehavioral variability in depressive-anxiety states
Izvleček:
Modern society invests large amounts of resources, time, and knowledge into the development of optimal solutions for public healthcare. Nevertheless, it seems that various systemic dysfunctions, especially in the domain of mental health, are increasing every year. In the treatment of the most common mental disorders, such as depression and anxiety, we have not yet encompassed all aspects of holistic care, which would require a deeper and more comprehensive insight into the dynamics of mental processes. Rigid definitions that strictly separate one disorder from another should be reinterpreted or, in some instances, even abandoned. It is becoming increasingly clear that, within these arbitrary boundaries, behavioural and neurobiological characteristics of mental states are often intertwining or overlapping and can be best understood through the lens of dimensionality (Clark et al., 2017). In addition to the blurred boundaries between related disorders and the diversity of their symptom manifestations, this would also imply recognizing indicators of illness in individuals who do not meet the criteria for a clinical diagnosis but nonetheless suffer from a reduced quality of everyday life. The severity of symptoms of mental disorders is thought to be largely influenced by the frontoparietal cognitive control network, which, through its connections with other brain regions, regulates the symptoms of mental illness (Schultz et al., 2018). Due to its protective nature, it has also been referred to as the “immune system of the mind”, consisting of flexible hubs that direct the functioning of brain connections in accordance with the organism’s current goals (Cole et al., 2014). In this thesis, I have therefore tested the hypotheses about correlations between the severity of symptoms of depression and anxiety, and the degree of connectivity of the frontoparietal cognitive control network. I used data from the publicly available database of the Max Planck Institute in Germany, which includes, among other things, a large number of electroencephalographic (EEG) recordings and behavioural questionnaires. Some statistical correlations between them support the first and second hypotheses, which predicted that the expression of depressive and/or anxious symptomatology would be negatively correlated with measures of the frontoparietal cognitive control system, while behavioural measures of cognitive control would show positive correlation. If further research confirms or builds upon these findings, the proneness to depressive-anxious states could potentially be predicted from the results of certain psychometric instruments or even individual EEG measurements. This would encourage the general population to adopt preventive measures to ensure better mental health outcomes in the future or to seek medical advice in a timely manner.

Ključne besede:depression, anxiety, EEG, frontoparietal system, cognitive control

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj