Podnebne spremembe povzročajo vse hujše poplave, kar predstavlja izziv za temeljno delovanje sistema obvladovanja poplavne nevarnosti v čezmejnih porečjih. Ta magistrska naloga ocenjuje in optimizira čezmejne protokole za evakuacijo ob poplavah v razmerah velike negotovosti za porečje reke Dinkel, nemško-nizozemsko območje, za katero sta značilna hiter nastanek poplav in institucionalna razdrobljenost. S povezovanjem visokoločljivega 2D hidrodinamičnega modeliranja in ostalih metod uporabljenih v nalogi, ta študija opredeljuje kritične prelomne točke prilagajanja (ATP) znotraj sedanjega sistema odzivanja na izredne razmere. Analiza kaže, da v scenariju z ekstremnimi padavinami (200 mm) sistem evakuacije odpove, kadar zamude pri čezmejnem usklajevanju presegajo 1.1 ure in ko stopnja upoštevanja evakuacijskih navodil s strani civilistov pade pod 33%. Poleg tega negradbeni ukrepi, kot so izboljšani sistemi zgodnjega opozarjanja in večanje števila evakuacijskih čolnov, sicer zagotavljajo začetno odpornost, vendar imajo jasno omejeno učinkovitost. Po drugi strani gradbeni ukrepi in zelene rešitve, vključno s protipoplavnimi nasipi in pogozdovanjem, povečajo zmogljivost za spopadanje z izrednimi razmerami, vendar neizogibno dosežejo fizične meje v primeru ekstremnih naravnih nesreč. Ta naloga, ki te ugotovitve združuje v okviru dinamičnih prilagodljivih odločitev (DAPP), ponuja postopni načrt za operativne in strukturne ukrepe, pri čemer razlikuje med postopnim prilagajanjem in transformativno prostorsko preureditvijo. Metodološki okvir premosti vrzel med kvantitativnim modeliranjem poplav in prilagodljivim sprejemanjem odločitev ter ponuja prenosljiv vzorec za čezmejno načrtovanje ukrepov v izrednih razmerah v primeru poplav.
|
