Podrobno

Konzeptuelle Metaphern und verwandte Konzepte im Bereich der Emotionen
ID Omahen, Barbara (Avtor), ID Maček, Amalija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,06 MB)
MD5: 77651F2B2EBBD30C109D9B421FD547CD
.xlsXLS - Priloga, prenos (1,08 MB)
MD5: C7BA66C53BDFA347222A2D7344DAFA1B

Izvleček
Die vorliegende Arbeit untersucht die metaphorische Konzeptualisierung der Emotion Wut. In der Studie wird ein korpusbasierter Ansatz zur Metaphernanalyse verwendet. Ausgangspunkt der Untersuchung sind die Lexeme Wut, jeza und ilska, die ein vergleichbares emotionales Phänomen in drei unterschiedlichen Sprachen zum Ausdruck bringen. Ziel der Arbeit ist es, konzeptuelle Metaphern, Metonymien und verwandte Konzepte im Bereich der Emotionen im Slowenischen, Deutschen und Schwedischen zu vergleichen, um herauszufinden, welche sprachlichen Ausdrücke zur Beschreibung von Emotionen am häufigsten verwendet werden. Ausgehend von der ersten Hypothese, dass konzeptuelle Metaphern, Metonymien und verwandte Konzepte auf gemeinsamen verkörperten menschlichen Erfahrungen beruhen und deshalb häufig sprach- und kulturübergreifend auftreten, werden im theoretischen Teil der Arbeit zunächst die Grundlagen der kognitiven Linguistik als eigenständiges Forschungsgebiet dargestellt. Im Mittelpunkt stehen dabei die Konzeptualisierung von Emotionen und deren metaphorisches Verständnis, die Beziehung zwischen Metaphern und Metonymien sowie die Frage nach der Universalität von Emotionen und Emotionsmetaphern. Da die Kraftmetaphern zu den produktivsten Emotionsmetaphern zählen und Emotionen auch sehr häufig als Behälter konzeptualisiert werden, wird anhand der zweiten Hypothese behauptet, dass die meisten Metaphern so wie im englischsprachigen Raum in allen drei Sprachen unter die Kategorie CONTAINER- und FORCE-Schema fallen. Die kontrastive Analyse zeigt, dass die Konzeptualisierung der untersuchten Emotion im Slowenischen, Deutschen und Schwedischen zahlreiche Gemeinsamkeiten aufweist. Unterschiede zwischen den Sprachen zeigen sich vor allem in der Häufigkeit und sprachlicher Realisierung einzelner Metaphern, während die zugrunde liegenden konzeptuellen Strukturen weitgehend übereinstimmen. Die Arbeit kommt zum Schluss, dass sich Emotionsmetaphern eine gemeinsame kognitive Grundlage teilen. Das deutet darauf hin, dass die kognitive Organisation von Emotionsmetaphern im untersuchten Sprachraum primär durch universelle Erfahrungsgrundlagen bestimmt wird.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kognitive Linguistik, konzeptuelle Metaphern, Emotionen, Korpusanalyse
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-185999 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:290059011 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.08.2026
Število ogledov:101
Število prenosov:22
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:Konceptualne metafore in sorodni koncepti na področju čustev
Izvleček:
Magistrsko delo preučuje konceptualne metafore na področju čustvenega koncepta jeza. V raziskavi je za analizo metafor uporabljen korpusni pristop. Izhodišče raziskave so leksemi Wut, jeza in ilska, ki izražajo primerljiv čustveni pojav v treh različnih jezikih. Cilj dela je primerjati konceptualne metafore, metonimije in sorodne koncepte na področju čustev v slovenščini, nemščini in švedščini, da bi ugotovili, kateri jezikovni izrazi se najpogosteje uporabljajo za opis čustev. Iz prve hipoteze izhaja, da konceptualne metafore, metonimije in sorodni pojmi temeljijo na skupnih ponotranjenih človeških izkušnjah in se zato pogosto pojavljajo v različnih jezikih in kulturah. V teoretičnem delu magistrske naloge so najprej predstavljene osnove kognitivne lingvistike kot samostojnega raziskovalnega področja. Glavne obravnavane teme so konceptualizacija čustev in njihovo metaforično razumevanje, odnos med metaforami in metonimijami ter vprašanje univerzalnosti čustev in čustvenih metafor. Ker med najproduktivnejšimi čustvenimi metaforami prevladujejo metafore, ki izražajo moč oziroma silo, in ker se čustva zelo pogosto pojmujejo kot posode (container), druga hipoteza predvideva, da večina metafor v vseh treh jezikih, podobno kot v angleškem jezikovnem prostoru, spada v kategorijo shem CONTAINER in FORCE. Kontrastivna analiza kaže, da ima konceptualizacija preučevanega čustva v slovenščini, nemščini in švedščini številne skupne značilnosti. Razlike med jeziki se kažejo predvsem v pogostosti in jezikovni realizaciji posameznih metafor, medtem ko se osnovne konceptualne strukture v veliki meri ujemajo. Delo prihaja do zaključka, da si čustvene metafore delijo skupno kognitivno podlago. To kaže, da kognitivno dojemanje čustvenih metafor v preučevanem jezikovnem prostoru določajo predvsem univerzalne izkušnje.

Ključne besede:kognitivna lingvistika, konceptualne metafore, čustva, korpusna analiza

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj