Magistrsko delo preučuje konceptualne metafore na področju čustvenega koncepta jeza. V raziskavi je za analizo metafor uporabljen korpusni pristop. Izhodišče raziskave so leksemi Wut, jeza in ilska, ki izražajo primerljiv čustveni pojav v treh različnih jezikih. Cilj dela je primerjati konceptualne metafore, metonimije in sorodne koncepte na področju čustev v slovenščini, nemščini in švedščini, da bi ugotovili, kateri jezikovni izrazi se najpogosteje uporabljajo za opis čustev.
Iz prve hipoteze izhaja, da konceptualne metafore, metonimije in sorodni pojmi temeljijo na skupnih ponotranjenih človeških izkušnjah in se zato pogosto pojavljajo v različnih jezikih in kulturah. V teoretičnem delu magistrske naloge so najprej predstavljene osnove kognitivne lingvistike kot samostojnega raziskovalnega področja. Glavne obravnavane teme so konceptualizacija čustev in njihovo metaforično razumevanje, odnos med metaforami in metonimijami ter vprašanje univerzalnosti čustev in čustvenih metafor.
Ker med najproduktivnejšimi čustvenimi metaforami prevladujejo metafore, ki izražajo moč oziroma silo, in ker se čustva zelo pogosto pojmujejo kot posode (container), druga hipoteza predvideva, da večina metafor v vseh treh jezikih, podobno kot v angleškem jezikovnem prostoru, spada v kategorijo shem CONTAINER in FORCE.
Kontrastivna analiza kaže, da ima konceptualizacija preučevanega čustva v slovenščini, nemščini in švedščini številne skupne značilnosti. Razlike med jeziki se kažejo predvsem v pogostosti in jezikovni realizaciji posameznih metafor, medtem ko se osnovne konceptualne strukture v veliki meri ujemajo.
Delo prihaja do zaključka, da si čustvene metafore delijo skupno kognitivno podlago. To kaže, da kognitivno dojemanje čustvenih metafor v preučevanem jezikovnem prostoru določajo predvsem univerzalne izkušnje.
|