Biology or environment? Diagnostic trends in Slovenian psychiatry from World War I to World War II

Cergol Paradiž, Ana (avtor)

This article examines the role of psychiatrists and psychiatric institutions in the Slovenian environment during the tumultuous periods of World War I, the interwar years, and World War II. Drawing on quantitative and qualitative analyses of 2,220 patient files from the Ljubljana Psychiatric Hospital, it explores diagnostic trends, focusing on the role of biological determinism in explaining mental disease. The study highlights the influence of Habsburg-era scientific hereditary/biologically oriented traditions and the broader socio-political contexts shaping psychiatric practices. It also investigates how war psychological suffering was understood, documented, and occasionally dismissed, reflecting broader attitudes toward mental disease and disability in Yugoslavia.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: Slovenia, psychiatry, war, psychological suffering, biological determinism, Ljubljana Psychiatric Hospital, psychiatric diagnostics, World War I, World War II
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2026
• Št. strani: Str. 77-94
• Številčenje: Letn. 34, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-185402
• UDK: 94:616.89(497.4)"1918/1945"
• ISSN pri članku: 1318-0185
• DOI: 10.19233/AH.2026.05
• COBISS.SI-ID: 286529027

Avtorske pravice

Licenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License. (Datum opombe 3. 8. 2026)

Opomba

NASLOV: Biologija ali okolje? Diagnostični trendi v slovenski psihiatriji od prve do druge svetovne vojne / POVZETEK: Študija raziskuje prakso psihiatrov, ki so delovali v slovenskem prostoru med prvo in drugo svetovno vojno, s poudarkom na njihovih pojmovanjih duševnih bolezni in spreminjajoči se vlogi psihiatričnih ustanov. Začne se s predstavitvijo vidnih strokovnjakov, kot sta Fran Göstl in Alfred Šerko, pri čemer izpostavi njuno izobraževanje v habsburški in širši srednjeevropski intelektualni tradiciji. Ta zgodovinska podlaga je usmerila njihovo naklonjenost biološkemu determinizmu, ki je v zgodnjem 20. stoletju določal psihiatrični diskurz in klinično prakso v Sloveniji. Na podlagi 2.220 kartotek pacientov in pacientk iz Ljubljanske psihiatrične bolnišnice študija analizira diagnostične vzorce in njihove premene skozi čas. V zgodnejših desetletjih so prevladovale diagnoze, kot sta shizofrenija in melanholija, medtem ko se je v času druge svetovne vojne povečalo število psihogenih in travmatičnih motenj. Kljub temu je pogosto prevladoval poudarek na dednih predispozicijah, ki je zasenčil prepoznavanje okoljskih in vojnih dejavnikov kot ključnih vzrokov duševnih stisk. Prispevek se ukvarja tudi s sociopolitičnimi vidiki psihiatrije, zlasti z njeno vlogo v procesu oblikovanja narodne identitete in v okviru odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Študija zaključuje, da je druga svetovna vojna sprožila postopno premik v psihiatričnih praksah, pri čemer so zunanji (okoljski) dejavniki postopoma pridobivali večje priznanje – kar bi lahko bilo povezano tudi z vpletenostjo in naklonjenostjo nekaterih slovenskih psihiatrov do odporniškega gibanja. / KLJUČNE BESEDE: Slovenija, psihiatrija, vojna, psihično trpljenje, biološki determinizem, Ljubljanska psihiatrična bolnišnica, psihiatrična diagnostika, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna

• Datum objave v RUL: 03.08.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Acta Histriae
• Skrajšan naslov: Acta Histriae
• Založnik: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
• ISSN: 1318-0185
• COBISS.SI-ID: 34491648

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Italijanski jezik
• Naslov: Biologia o contesto sociale? Tendenze diagnostiche nella psichiatria slovena dalla prima alla seconda guerra mondiale

Izvleček

Questo articolo esamina il ruolo degli psichiatri e delle istituzioni psichiatriche nell’ambiente sloveno durante i turbolenti periodi della prima guerra mondiale, degli anni tra le due guerre e della seconda guerra mondiale. Attraverso un’analisi quantitativa e qualitativa di 2.220 cartelle cliniche provenienti dall’Ospedale Psichiatrico di Lubiana, vengono esaminate le tendenze diagnostiche, con particolare attenzione al peso del determinismo biologico nell’interpretazione della malattia mentale. Lo studio mette in evidenza l’influenza delle tradizioni scientifiche di orientamento ereditario/biologico dell’epoca asburgica, insieme ai più ampi contesti socio-politici che hanno influenzato le pratiche psichiatriche. Viene inoltre indagato il modo in cui il trauma della guerra fu compreso, registrato e talvolta sottovalutato, rivelando atteggiamenti più generali nei confronti della malattia mentale e della disabilità in Jugoslavia.Študija raziskuje prakso psihiatrov, ki so delovali v slovenskem prostoru med prvo in drugo svetovno vojno, s poudarkom na njihovih pojmovanjih duševnih bolezni in spreminjajoči se vlogi psihiatričnih ustanov. Začne se s predstavitvijo vidnih strokovnjakov, kot sta Fran Göstl in Alfred Šerko, pri čemer izpostavi njuno izobraževanje v habsburški in širši srednjeevropski intelektualni tradiciji. Ta zgodovinska podlaga je usmerila njihovo naklonjenost biološkemu determinizmu, ki je v zgodnjem 20. stoletju določal psihiatrični diskurz in klinično prakso v Sloveniji. Na podlagi 2.220 kartotek pacientov in pacientk iz Ljubljanske psihiatrične bolnišnice študija analizira diagnostične vzorce in njihove premene skozi čas. V zgodnejših desetletjih so prevladovale diagnoze, kot sta shizofrenija in melanholija, medtem ko se je v času druge svetovne vojne povečalo število psihogenih in travmatičnih motenj. Kljub temu je pogosto prevladoval poudarek na dednih predispozicijah, ki je zasenčil prepoznavanje okoljskih in vojnih dejavnikov kot ključnih vzrokov duševnih stisk. Prispevek se ukvarja tudi s sociopolitičnimi vidiki psihiatrije, zlasti z njeno vlogo v procesu oblikovanja narodne identitete in v okviru odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Študija zaključuje, da je druga svetovna vojna sprožila postopno premik v psihiatričnih praksah, pri čemer so zunanji (okoljski) dejavniki postopoma pridobivali večje priznanje – kar bi lahko bilo povezano tudi z vpletenostjo in naklonjenostjo nekaterih slovenskih psihiatrov do odporniškega gibanja.

• Ključne besede: Slovenia, psichiatria, trauma di guerra, determinismo biologico, Ospedale Psichiatrico di Lubiana, diagnostica psihiatrica, prima guerra mondiale, seconda guerra mondiale