Podrobno

Senzorne spodbude in njihov vpliv na funkcijo zgornjega uda in izvajanje vsakodnevnih dejavnosti pri pacientih po možganski kapi
ID Vidovič, Marko (Avtor), ID Rugelj, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Bizovičar, Nataša (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,89 MB)
MD5: 1294E9D4E52D2F234F87FEB66FD7076E

Izvleček
UVOD Možganska kap je pomemben vzrok zmanjšane zmožnosti, pri čemer so senzorično-motorične okvare zgornjega uda pogoste in lahko vztrajajo tudi v kroničnem obdobju. Okvare se kažejo kot zmanjšana mišična moč, slabša koordinacija gibanja, spremenjen mišični tonus, izguba fine motorike, spremenjeno občutenje in slabša senzorično-motorična integracija, kar omejuje izvajanje vsakodnevnih dejavnosti. Kljub napredku nevrorehabilitacijskih pristopov ostaja vprašanje, ali lahko dodatne senzorne intervencije prispevajo k izboljšanju funkcije zgornjega uda. NAMEN Namen raziskave je bil ovrednotiti učinke dveh oblik senzorne stimulacije, somatosenzorne električne stimulacije (SES) in mehanske senzorne stimulacije (MSS), kot dopolnilo standardni rehabilitaciji pri osebah po možganski kapi. METODE Prospektivna, enojno slepa, randomizirana kontrolirana raziskava je potekala na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (2021–2025). V raziskavo so bili vključeni odrasli pacienti v kroničnem obdobju po ishemični možganski kapi z ustrezno stopnjo motoričnega okrevanja (Brunnstrom > 4) in brez izrazite spastičnosti (MAS < 3). Udeleženci so bili naključno razporejeni v tri skupine: (1) MSS (taktilna stimulacija z grobim materialom, 15 min/dan), (2) SES (somatosenzorna električna stimulacija podlahti, 10 Hz, 30 min/dan) in (3) placebo (navidezna stimulacija). Intervencije so potekale v 10 seansah, razporejenih v dveh tednih (5× tedensko), in so bile izvedene kot dopolnilo standardni delovni terapiji in fizioterapiji (60 min/dan, 5 dni/teden). Izidi so sledili okvirju Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF): telesne funkcije (SWM – zaznavni prag za dotik, Jamar dinamometer – zmogljivost cilindričnega prijema, JPS – občutek za položaj sklepa) ter dejavnost in sodelovanje (BBT – test škatle in kock, SHAP - Southamptonski test za ocenjevanje roke, AMPS – Ocena motoričnih in procesnih spretnosti). Znotrajskupinske spremembe so bile analizirane s parnimi t-testi in Wilcoxonovimi testi; medskupinski učinki so bili ocenjeni z ANCOVA ob kontroli izhodiščnih vrednosti. Prag statistične značilnosti je bil določen pri p ≤ 0,01. REZULTATI Raziskavo je zaključilo 45 udeležencev (MSS n = 15, SES n = 15, placebo n = 15). V skupinah MSS in SES so bile opažene statistično pomembne znotrajskupinske izboljšave, predvsem pri zmogljivosti cilindričnega prijema, BBT (MSS p < 0,01; SES p = 0,01), SHAP (oba p < 0,01) in AMPS – motorične spretnosti (MSS p = 0,003; SES p = 0,008); v placebo skupini so bile statistično pomembne izboljšave manj izrazite in prisotne predvsem za BBT (p = 0,01) in skupno oceno SHAP (p = 0,06), medtem ko AMPS ni pokazal značilnih sprememb (p = 0,63). Spremembe senzoričnega praga (SWM) in propriocepcije (JPS) niso dosegle praga statistične značilnosti (vse p > 0,01). Ključna medskupinska analiza (ANCOVA) ni pokazala statistično značilnih razlik med skupinami. Kljub temu so bili pri posameznih kazalnikih opaženi trendi v smeri večjega izboljšanja. Pri pragu senzorične zaznave (SWM; p = 0,02; η²p = 0,17) je bilo izboljšanje v skupini MSS, medtem ko je bilo pri zmogljivosti cilindričnega prijema (p = 0,02; η²p = 0,18) ter pri sferičnem prijemu, ocenjenem s testom SHAP (p = 0,02; η²p = 0,19), izboljšanje v skupini SES. ZAKLJUČEK Dvotedenska (10 seans) vključitev SES ali MSS kot dopolnila k standardni delovni terapiji in fizioterapiji je bila povezana s statistično pomembnim izboljšanjem znotraj skupin, zlasti na področju zmogljivosti cilindričnega prijema in ročne spretnosti. Vendar medskupinska analiza ni potrdila dodatnega učinka SES ali MSS v primerjavi s placebom. Rezultati kažejo, da je bil napredek v veliki meri povezan z učinki standardne rehabilitacije, medtem ko specifičnih dodatnih učinkov senzorne stimulacije v okviru uporabljene zasnove ni bilo mogoče potrditi. Za natančnejšo opredelitev učinkov senzorne stimulacije po možganski kapi bodo potrebne nadaljnje raziskave z večjim številom preiskovancev, daljšim spremljanjem in bolj izenačeno terapevtsko “dozo” ter lokacijo draženja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Možganska kap, rehabilitacija, mehanska senzorna stimulacija, somatosenzorna električna stimulacija, funkcija zgornjega uda, vsakodnevne dejavnosti.
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-184949 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.07.2026
Število ogledov:401
Število prenosov:128
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sensory stimulation and its influence on the upper limb function and the performance of daily activities in patients after stroke
Izvleček:
INTRODUCTION Stroke is a major cause of disability, with sensorimotor impairments of the upper limb being common and often persisting into the chronic stage. These impairments manifest as reduced muscle strength, impaired movement coordination, altered muscle tone, loss of fine motor skills, sensory deficits, and impaired sensorimotor integration, all of which limit the performance of activities of daily living. Despite advances in neurorehabilitation approaches, it remains unclear whether additional sensory interventions can contribute to improvements in upper limb function. AIM The aim of this study was to evaluate the effects of two forms of sensory stimulation, somatosensory electrical stimulation (SES) and mechanical sensory stimulation (MSS), as adjuncts to standard rehabilitation in individuals following stroke. METHODS A prospective, single-blind, randomized controlled trial was conducted at the University Rehabilitation Institute, Republic of Slovenia – Soča (2021–2025). Adult patients in the chronic phase following ischemic stroke were included if they demonstrated an adequate level of motor recovery (Brunnstrom stage > 4) and no severe spasticity (Modified Ashworth Scale < 3). Participants were randomly assigned to one of three groups: (1) MSS (tactile stimulation with a coarse material, 15 min/day), (2) SES (somatosensory electrical stimulation applied to the forearm, 10 Hz, 30 min/day), and (3) placebo (sham stimulation). The interventions were delivered over 10 sessions during a two-week period (5 sessions per week) as an adjunct to conventional occupational therapy and physiotherapy (60 min/day, 5 days/week). Outcome measures were selected according to the framework of the International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) and included body functions (Semmes–Weinstein Monofilaments [SWM] – tactile sensation threshold, Jamar dynamometer – cylindrical grip strength, and Joint Position Sense [JPS]) as well as activity and participation (Box and Block Test [BBT], Southampton Hand Assessment Procedure [SHAP], and Assessment of Motor and Process Skills [AMPS]). Within-group changes were analyzed using paired t-tests and Wilcoxon signed-rank tests, while between-group effects were evaluated using analysis of covariance (ANCOVA) with baseline values entered as covariates. Statistical significance was set at p ≤ 0.01. RESULTS A total of 45 participants completed the study (MSS n = 15, SES n = 15, placebo n = 15). Statistically significant within-group improvements were observed in both the MSS and SES groups, particularly in cylindrical grip strength, BBT performance (MSS p < 0.01; SES p = 0.01), SHAP scores (both p < 0.01), and AMPS motor skills (MSS p = 0.003; SES p = 0.008). In the placebo group, statistically significant improvements were less pronounced and were observed primarily for BBT performance (p = 0.01) and overall SHAP score (p = 0.06), whereas no significant changes were found for AMPS motor skills (p = 0.63). Changes in tactile sensation threshold (SWM) and proprioception (JPS) did not reach the predefined level of statistical significance (all p > 0.01). The primary between-group analysis (ANCOVA) did not reveal statistically significant differences between the groups. Nevertheless, trends toward greater improvement were observed for several outcomes. For tactile sensation threshold (SWM; p = 0.02; η²p = 0.17), improvement tended to favor the MSS group, whereas cylindrical grip strength (p = 0.02; η²p = 0.18) and spherical grip performance assessed with the SHAP (p = 0.02; η²p = 0.19) tended to favor the SES group. CONCLUSION The addition of SES or MSS to standard occupational therapy and physiotherapy over a two-week intervention period (10 sessions) was associated with statistically significant within-group improvements, particularly in cylindrical grip strength and manual dexterity. However, the between-group analysis did not confirm any additional benefit of SES or MSS compared with placebo. The findings suggest that the observed improvements were largely attributable to the effects of standard rehabilitation, while the specific additional effects of sensory stimulation could not be confirmed within the applied study design. Further research involving larger sample sizes, longer follow-up periods, and more standardized therapeutic dosage and stimulation sites is needed to better define the effects of sensory stimulation following stroke.

Ključne besede:Stroke, rehabilitation, mechanical sensory stimulation, somatosensory electrical stimulation, upper limb function, activities of daily living.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj