Podrobno

Kazenskopravni vidiki zasebnosti na delovnem mestu : (magistrsko diplomsko delo)
ID Hribar, Tina (Avtor), ID Filipčič, Katja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (917,00 KB)
MD5: 3E455CC104CFA3BAABD0C2225EE139D3

Izvleček
Sodobni tehnološki razvoj je delodajalcem omogočil uporabo vse bolj raznolikih, intenzivnih in tudi prikritih oblik nadzora nad zaposlenimi. Delo se osredotoča na vprašanje, kje poteka meja med še dopustnim nadzorom delovnega procesa in posegom v zasebnost zaposlenega, ki lahko zaradi svoje narave ali intenzivnosti postane kazenskopravno relevanten. Čeprav ima delodajalec legitimne interese za nadzor zaposlenih, kot so varovanje premoženja, poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, varnosti zaposlenih in učinkovite organizacije dela, zaposleni tudi na delovnem mestu ohranja pravico do osebne, komunikacijske in informacijske zasebnosti. Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) pravico do zasebnosti varuje prek več kaznivih dejanj, ki lahko pridejo v poštev tudi v delovnem okolju. Mednje spadajo neupravičena osebna preiskava (136. člen KZ-1), neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje (137. člen KZ-1), neupravičeno slikovno snemanje (138. člen KZ-1), kršitev tajnosti občil (139. člen KZ-1), izdaja poklicne skrivnosti (142. člen KZ-1) ter zloraba osebnih podatkov (143. člen KZ-1). Delo obravnava tudi procesnopravno vprašanje dopustnosti dokazov, ki jih delodajalec pridobi z ukrepi, ki posegajo v zasebnost zaposlenega. V kazenskem postopku velja strogo pravilo izločitve dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic. Kadar pa dokaz pridobi zasebni subjekt, je potrebna presoja okoliščin konkretnega primera ter tehtanje med prizadetimi pravicami in legitimnimi interesi. Podobno se vprašanje dopustnosti takšnih dokazov pojavlja tudi v delovnih sporih, zlasti pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanja zaposlenega, ki ima znake kaznivega dejanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zasebnost, nadzor zaposlenih, videonadzor, komunikacijska zasebnost, osebni podatki, kazensko pravo, dopustnost dokazov
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:T. Hribar
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (59 str.))
PID:20.500.12556/RUL-184859 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:343:349.2(043.2)
COBISS.SI-ID:285177859 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.07.2026
Število ogledov:110
Število prenosov:37
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Criminal law aspects of privacy in the workplace
Izvleček:
Modern technological development has enabled employers to use increasingly diverse, intensive, and even covert forms of employee monitoring. This thesis focuses on the question of where the boundary lies between still permissible supervision of the work process and an interference with an employee’s privacy which, due to its nature or intensity, may become relevant from the perspective of criminal law. Although the employer has legitimate interests in protecting property, trade secrets, information systems, employee safety, and the effective organisation of work, employees retain the right to personal, communicational, and informational privacy even in the workplace. The Slovenian Criminal Code (KZ-1) protects the right to privacy through several criminal offences that may also come into play in the employment context. These include unlawful personal search (Article 136 KZ-1), unlawful eavesdropping and audio recording (Article 137 KZ-1), unlawful visual recording (Article 138 KZ-1), violation of the secrecy of communications (Article 139 KZ-1), disclosure of professional secrets (Article 142 KZ-1), and misuse of personal data (Article 143 KZ-1). The thesis also addresses the procedural-law issue of the admissibility of evidence obtained by an employer through measures that interfere with an employee’s privacy. In criminal proceedings, a strict exclusionary rule applies to evidence obtained in violation of constitutionally protected human rights. Where, however, the evidence is obtained by a private party, it is necessary to assess the circumstances of the particular case and to balance the affected rights against legitimate interests. A similar question regarding the admissibility of such evidence also arises in employment disputes, particularly when assessing the lawfulness of an extraordinary termination of an employment contract due to conduct by an employee that has the characteristics of a criminal offence.

Ključne besede:privacy, employee monitoring, video surveillance, eavesdropping, secrecy of communications, personal data, abuse of personal data, admissibility of evidence

Projekti

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj