Glavni namen članka je razkriti povezavo med načinom dekodiranja informacij o podnebnih spremembah in stopnjo ozaveščenosti ter upanja, ki ga imajo posamezniki. V tem kontekstu je uporabljen raziskovalni model, ki vključuje upanje, zavedanje in dekodiranje. Podatki so bili pridobljeni iz vzorca 383 ljudi v raziskavi. Medtem ko je bila povezava med raziskovalnimi spremenljivkami preučena s korelacijsko analizo, je bil vpliv neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko preučen z regresijsko analizo. Izvedeni so bili tudi testi razlik. Rezultati korelacijske analize kažejo, da dekodiranje kaže šibko pozitivno povezavo z upanjem in zmerno pozitivno povezavo z zavedanjem. Pri obravnavi rezultatov regresijske analize je presenetljivo, da čeprav zavedanje pozitivno napoveduje dekodiranje, ga poddimenzija “nepremišljeno ravnanje do podnebnih sprememb” napoveduje negativno. Testi razlik kažejo, da se stopnja upanja razlikuje glede na izobrazbo. Izobrazbo lahko zato štejemo za pomemben dejavnik, povezan z upanjem.
|