Podrobno

Usklajevanje plačanega dela z neformalno oskrbo starih ljudi pri zaposlenih družinskih oskrbovalcih : doktorska disertacija
ID Potočnik, Tjaša (Avtor), ID Filipovič Hrast, Maša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Hlebec, Valentina (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,68 MB)
MD5: FA8F9CB5ACF0E387E3F4FA079C4B4DE3

Izvleček
V kontekstu staranja prebivalstva, podaljševanja delovne dobe in oskrbovalne krize je usklajevanje plačanega dela in oskrbe starih ljudi eden od osrednjih izzivov sodobnih družb. Zaposleni družinski oskrbovalci se pogosto spoprijemajo z nasprotujočimi si zahtevami politik trga dela in dolgotrajne oskrbe, kar zlasti ob intenzivni oskrbi vodi v konflikte med delom in oskrbo, prilagajanje participacije na trgu dela ter slabšo kakovost življenja. Za zagotavljanje ustrezne podpore je ključno razumevanje vsakdanjih strategij, ki jih zaposleni oskrbovalci uporabljajo za usklajevanje obeh področij ter individualnih in kontekstualnih dejavnikov, ki to usklajevanje oblikujejo. Disertacija obravnava usklajevanje plačanega dela in oskrbe starih ljudi v okviru familialističnega skrbstvenega režima ter se teoretično opira na pristop zmožnosti in koncept oskrbovalne revščine. Raziskava je kvalitativne narave in temelji na poglobljenih intervjujih z zaposlenimi oskrbovalci starih ljudi (n = 53). Intervjuvani oskrbovalci so skrbeli za stare ljudi, ki so prejemali bodisi kombinacijo formalne in neformalne oskrbe (n = 41) bodisi zgolj neformalno oskrbo (n = 12). Podatki so bili analizirani z uporabo metode refleksivne tematske analize. Analiza je pokazala, da zaposleni oskrbovalci v familialističnem skrbstvenem režimu v vsakdanjem življenju razvijajo kompleksen nabor strategij za usklajevanje plačanega dela in oskrbe starih ljudi. Te strategije pogosto niso rezultat svobodne izbire, temveč odziv na strukturne omejitve, pomanjkanje ustreznih virov ter specifičnih individualnih in kontekstualnih dejavnikov, ki omogočajo oziroma otežujejo uporabo razpoložljivih virov. Znanstveni prispevek disertacije predstavlja nadgradnja koncepta oskrbovalne revščine z diadnim pristopom, ki v ospredje postavlja odnosnost oskrbe ter soodvisnost in prepletenost virov, pretvorbenih dejavnikov, zmožnosti, izbir in posledic delovanja obeh članov oskrbovalne diade, v diadni model zmožnosti usklajevanja plačanega dela in oskrbe starih ljudi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pristop zmožnosti, usklajevanje plačanega dela in oskrbe, družinska oskrba, oskrbovalna revščina, dolgotrajna oskrba, formalna oskrba, neformalna oskrba, strategije usklajevanja
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:T. Potočnik
Leto izida:2026
Št. strani:335 str.
PID:20.500.12556/RUL-184560 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364-783(043.3)
COBISS.SI-ID:284669955 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2026
Število ogledov:98
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Reconciliation of paid work and informal care of older people among employed family carers
Izvleček:
In the context of population ageing, extended working lives, and the care crisis, reconciling paid work with care for older people is one of the key challenges of contemporary societies. Employed family carers often face conflicting demands of labour market and long-term care policies, particularly in intensive care situations, where such demands may lead to work-care conflicts, adjustments in labour market participation, and a lower quality of life. For appropriate support, it is essential to understand the everyday strategies employed family carers use to reconcile paid work and care, as well as the individual and contextual factors that shape this process. The dissertation examines the reconciliation of paid work and informal care for older adults within a familialist care regime and draws theoretically on the capability approach and care poverty. The qualitative study is based on in-depth interviews with employed family carers of older people (n = 53). The interviewed carers cared for older people who received either a combination of formal and informal care (n = 41) or informal care only (n = 12). The data were analysed using reflexive thematic analysis. The analysis showed that employed family carers in a familialist care regime develop a complex set of everyday strategies to reconcile paid work and care for older adults. These strategies are often not the result of free choice, but respond to structural constraints, inadequate resources, and specific individual and contextual factors that shape the use of available resources. The scientific contribution of the dissertation lies in extending the concept of care poverty through a dyadic approach, which foregrounds the relational nature of care and the interdependence of resources, conversion factors, capabilities, choices, and consequences of both members of the care dyad into a dyadic model of capabilities to reconcile paid work and informal care of older adults.

Ključne besede:capability approach, work-care reconciliation, family care, care poverty, long-term care, formal care, informal care

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj