Prehod v brezogljično družbo je povečal zanimanje za biomimetične katalizatorje [FeFe]-hidrogenaz za proizvodnjo vodika. V aktivnem mestu naravnega encima sta protonirana tako kovinski center kot dušik v azaditiolatnem (ADT) mostičku, čemur sledi prenos protona z ADT na terminalni hidrid in končna tvorba vezi H–H. Predlagano je bilo, da mehanizem obrata kompleksa Fe$_2$(μ-ADT)(CO)$_6$ (1) v močno reducirajočih pogojih vključuje dvojno reducirano zvrst (1$^{2-}$), zato smo v tej raziskavi proučevali njeno dinamiko protonacije. Poleg tega smo preučevali tudi analogni katalizator z benzen-1,2-ditiolatnim (BDT) mostičkom (2), da bi izključili možnost protonacije drugega bazičnega mesta. Z uporabo stopped-flow infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR) smo karakterizirali protonirano dvojno reducirano zvrst na kovinskem centru, ki jo prepoznamo po približno 80 cm$^{-1}$ premiku treh najintenzivnejših karakterističnih absorpcijskih vrhov, pri reakciji 1$^{2-}$ s fenolom in 2$^{2-}$ s 3,5-diklorofenolom. Pri uporabi močnejše kisline (pentaklorofenola) je prišlo do druge protonacije, ki je v primeru kompleksa 1 vodila do izhajanja H₂ in obrata katalizatorja. Po porabi reducenta se sistem vrne le do enkrat reducirane zvrsti 1⁻, ki v prisotnosti protonskega vira hitro disproporcionira, dimerizira in tvori razpadne produkte. Pri reakciji 2$^{2-}$ s pentaklorofenolom prav tako nastane razpadni produkt, kar povzroči deaktivacijo katalizatorja. Razumevanje mehanizma redukcije protonov omogoča pomemben vpogled za nadaljnje načrtovanje katalizatorjev z izboljšano reaktivnostjo, bazičnostjo in stabilnostjo ključnih intermediatov.
|