Podrobno

Ovrednotenje stališč in preferenc deležnikov glede vloge ekosistemskih storitev gozda pri krepitvi gozdno-lesnega biogospodarstva : doktorska disertacija
ID Plevnik, Kaja (Avtor), ID Japelj, Anže (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (55,07 MB)
MD5: CE1B97FAFE9700D855FB80B6BC328335

Izvleček
Uspešnost gozdno-lesnega biogospodarstva (GBG) je odvisna od razpoložljivosti ekosistemskih storitev (ES) gozdov, zato je ključno razumeti stališča deležnikov, vključenih v tok ES – od ekosistemov, kjer ES nastajajo, do koristnikov, ki jih uživajo. V raziskavi smo analizirali pripravljenost zasebnih lastnikov gozdov za vključevanje v sheme krepitve ES, preference družbe do razpoložljivosti ES in produktov in storitev, ki na njih temeljijo, poslovne modele podjetij znotraj GBG in potencialne vloge odločevalcev pri uvajanju shem plačil za ES. Rezultati anket med zasebnimi lastniki gozdov (n = 299) in širšo družbo (n = 813) ter intervjujev z odločevalci (n = 35) in podjetji (n = 24) kažejo na izrazito heterogenost interesov in preferenc. Več kot polovica zasebnih lastnikov gozda brez ustreznih spodbud ni pripravljena prilagoditi svojega gospodarjenja z gozdom, ki bi povečalo razpoložljivost visokokakovostnega lesa, omogočilo izvajanje gozdnega turizma ali povečalo površino strogo zavarovanih gozdov. Družba izkazuje visoko raven podpore povečanju količine visokokakovostnega lesa v slovenskih zasebnih gozdovih, gozdnemu turizmu in povečanju površine strogo zavarovanih gozdov. Podjetja svojim izdelkom in storitvam, ki temeljijo na ES gozda, pripisujejo relativno visok potencial, kot najpomembnejše primerjalne prednosti pa prepoznavajo inovativnost, znanje o izdelavi izdelkov oziroma izvajanju storitev ter trajnostni ugled. Odločevalci svojo vlogo pri implementaciji shem plačil za ES vidijo predvsem v začetni fazi oblikovanja shem plačil za ES in manj v fazi koordinacije ter izražajo zadržanost pri uvajanju tovrstnih shem kot možne rešitve za krepitev GBG. Celovit in primerjalni pristop k analizi stališč vseh štirih skupin deležnikov predstavlja pomemben znanstveni prispevek k razumevanju izzivov in priložnosti za razvoj GBG v Sloveniji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gozdarstvo, gozdovi, ekosistemske storitve, gozdno-lesno biogospodarstvo, deležniki, doktorske disertacije
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:K. Plevnik
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, [167] str.))
PID:20.500.12556/RUL-183989 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630(043.3)
COBISS.SI-ID:283195139 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.06.2026
Število ogledov:127
Število prenosov:107
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Assessing stakeholders' preferences and attitudes towards the potential role of forest ecosystem services in the strengthening of forest-wood bioeconomy : doctoral dissertation
Izvleček:
The success of the forest-based bioeconomy relies on the availability of forest ecosystem services (ES), making it essential to understand the perspectives of stakeholders involved in the ES flow – from ecosystems to beneficiaries. In this study, we examined the willingness of private forest owners to participate in payment for ES schemes (PES), public preferences regarding the availability of ES and ES-based products and services, business models of enterprises within the forest-based bioeconomy, and the potential roles of policymakers in implementing PES schemes. Results from surveys of private forest owners (n = 299) and the public (n = 813), as well as interviews with policymakers (n = 35) and businesses (n = 24), reveal clear heterogeneity of interests and preferences. More than half of private forest owners are unwilling to adapt their forest management practices – without appropriate incentives – to increase the availability of high-quality wood, facilitate the implementation of forest tourism, or expand the area of strictly protected forests. The public shows strong support for increasing the volume of high quality wood in Slovenian private forests, forest tourism, and expanding the area of strictly protected forests. Businesses attribute relatively high potential to their products and services based on forest ES, identifying innovation, knowledge of product or service provision, and sustainable reputation as their most important competitive advantages. Policymakers see their role in implementing PES schemes primarily in the initial design phase and less so in the coordination phase, and they are hesitant to introduce such schemes as potential solutions for strengthening the forest-based bioeconomy. A comprehensive and comparative approach to analysing the views of all four stakeholder groups represents an important scientific contribution to understanding the challenges and opportunities for the development of the forest-based bioeconomy in Slovenia.

Ključne besede:forestry, forests, ecosystem services, forest-based bioeconomy, stakeholders

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj